SPOL KRATIC V SODOBNI SLOVENŠČINI
Povzetek
V članku so predstavljeni rezultati korpusne analize 40 najpogostejših kratic v sodobni slovenščini, ki je bila opravljena na gradivu iz korpusa Gigafida 2.0. Cilj analize je proučiti spol in oblikoslovno obnašanje najpogostejših slovenskih kratic. Rezultati analize so vzporejani s podatki iz Slovenskega pravopisa 2001.
Prenosi
Literatura
Bartoszewska, Janina, Patocka, Urszula. (2004). Tendencje przekładu abrewiatur i akronimów Unii Europejskiej (na materiale j zyka polskiego, rosyjskiego i angielskiego) [Trends in the translation of European Union abrewiatures and acronyms (on Polish, Russian and English material)]. In Słowa, słowa, słowa... w komunikacji j zykowej [In Words, words, words ... in linguistic communication]. Marcelina Grabska (Ed.). Gdańsk: Fundacja Rozwoju Uniwersytetu Gdańskiego. 137–145. (In Polish.)
Curk, Mateja. (2015). Pravopisna neustaljenost zloženk in kratic v sodobnem literarnem diskurzu [The orthographic unstability of leaflets and abbreviations in contemporary literary discourse]. In Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vpra anjih [Spelling crossings: discussions on spelling issues]. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (Eds.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 169–187. (In Slovenian.)
Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. (2012). Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom [A modern spelling manual between norm and regulation]. Ljubljana: Založba ZRC.
Gigafida 2.0 [Gigafida 2.0]. Slovenski referenčni korpus (deduplicirani) v orodju NoSketch Engine [Slovenian Reference Corps (deduplicated) in NoSketch Engine]. URL: https://www.clarin.si/noske/run.cgi/corp_info?corpname=gfida20_dedup&struct _attr_stats=1&subcorpora=1 (accessed April 24, 2019). (In Slovenian.)
Kochová, Pavla. (2005). Nové iniciálové zkratky [New initial abbreviations]. In Neologizmy v dne ní če tině [Neologisms in Czech today]. Olga Martincová (Ed.). Praga: ÚJČ AV ČR. 242–248. (In Czech.)
Kompara, Mojca. (2009). Prepoznavanje kraj av v besedilih [Identifying abbreviations in texts]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 15, No 1–2. 95–112. (In Slovenian.)
Kompara, Mojca. (2010). Kraj avni slovarji [Short dictionaries]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 16, No 2. 111–129. (In Slovenian.)
Kompara, Mojca. (2015). Raba veznikov in predlogov pri tvorbi kratic [Use of binders and suggestions in acronyms]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 21, No 1. 51–62. (In Slovenian.)
Kompara, Mojca. (2017). Zasnova novega slovarja kraj av [Design a new glossary of abbreviations]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 23, No 1. 77–92. (In Slovenian.)
Korošec, Tomo. (1993). O kraj avah [About shortcuts]. In Seminar slovenskega jezika, literature in kulture [Seminar of Slovenian language, literature and culture] 29. Miran Hladnik (Ed.). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 15–27. (In Slovenian.)
Lengar Verovnik, Tina. (2018). Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih: novosti in spremembe [Addressing abbreviations in the revised spelling rules: new developments and changes]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes], 24, No 2. 43–54. (In Slovenian.)
Logar, Nataša. (2003). Kratice in tvorjenke iz njih – aktualna poimenovalna možnost [Abbreviations and their derivatives – a current name option]. In Współczesna polska i słoweńska sytuacja j zykowa = Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji [Contemporary Polish and Slovenian language situation = Contemporary linguistic status in Poland and Slovenia]. Stanisław Gajda, Ada Vidovič Muha (Eds.). Opole: Instytut Filologii Polskej; Ljubljana: Filozofska fakulteta. 131–149.
Načrt pravil za novi slovenski pravopis [Project rules for the new Slovenian spelling]. (1981). Ljubljana: DZS.
Rode, Matej. (1974). Poskus klasifikacije kraj av [Attempt to classify abbreviations]. In Slavistična revija [Slavistic magazine], 22, No 2. 213–219. (In Slovenian.)
Ruszkowski, Marek. (2014). Formy oboczne skrótowców [Collateral abbreviations]. In Poradnik J zykowy [Language Guide], 9. 29–34. (In Polish.)
SP 1950 = Slovenski pravopis [Slovenian spelling]. (1950). Ljubljana: Državna založba Slovenije. (In Slovenian.)
SP 1962 = Slovenski pravopis [Slovenian spelling]. (1962). Ljubljana: Državna založba Slovenije. (In Slovenian.)
SP 2001 = Slovenski pravopis [Slovenian spelling]. (2001). Ljubljana: SAZU – Založba ZRC, ZRC SAZU. (In Slovenian.)
Šubarić, Sanja. (2017). Status skraćenica – u istorijskoj i savremenoj perspektivi [The status of abbreviations – in historical and contemporary perspective]. In Slavistična revija [Slavistic magazine], 65, No 2. 263–280.
Štumberger, Saška. (2015). Sklanjanje kratic v pisnem knjižnem jeziku [Acronyms in written literary language]. In Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vpra anjih [Spelling crossroads: discussions of spelling issues]. Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (Eds.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 159–167. (In Slovenian.)
Štumberger, Saška. (2016). Kratice v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis 1981 in v Slovenskem pravopisu 2001 [Abbreviations in the Draft Rules for the New Slovenian Orthography 1981 and in the Slovenian Orthography 2001]. In Topori ičeva obdobja. Erika Kržišnik, Miran Hladnik (Eds.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete (Obdobja 35). 439–446. (In Slovenian.)
Toporišič, Jože. (2004). Slovenska slovnica [Slovenian grammar]. Maribor: Založba Obzorja. (In Slovenian.)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
