FUNCTIONING OF DENOMINAL VERBS IN MODERN RUSSIAN
Povzetek
The present paper focuses on the process of verbalization in the contemporary Russian language. Denominal verbs are seen as the most economic way of expressing meaning compared to normal verbs, therefore in our opinion the increase in their quantity in Russian is caused by the effect of the language economy law. The reasons for language economy are both linguistic and extra linguistic, particularly, the appearance of new information technologies, the internet communication, acceleration of life pace. The article presents the classification of Russian denominal verbs and explores the influence of generic and particular knowledge of interlocutors on the right understanding of the verb meaning. It gives some examples of well-established and occasional denominal verbs and shows the peculiarities of their functioning.
Prenosi
Literatura
sovremennogo russkogo jazyka [The Zone of Syncretism in the System
of Parts of Speech in the Contemporary Russian Language]. In
Filol. nauki No. 5. Prosveshhenie: Moscow.
Baker, Mark. 2008. Atomy jazyka: Grammatika v temnom pole soznanija
[The Atoms of Language]. Izd-vo «LKI»: Moscow.
Blokh, Mark. 2000. Teoreticheskie osnovy grammatiki [Theoretical Basis of
Grammar]. Vysshaya shkola: Moscow.
Bogdanov, Valentin. 1977. Semantiko-sintaksicheskaja organizacija
predlozhenija [Semantic-syntactic arrangement of a sentence].
Izd-vo Leningr., un-ta: Leningrad.
Boldyrev, Nikolai. 2011. Interpretirujushhaja funkcija jazyka
[Interpretational Function of Language]. In Vestnik Cheljabinskogo gos. un-ta. No. 33 (248). Filologija. Iskusstvovedenie.
Vol. 60. Izd-vo Chelyabinskogo gos. universiteta: Chelyabinsk.
Vysockaya, Irina. 2006. Sinkretizm v sisteme chastej rechi sovremennogo
russkogo jazyka: diss. ... d-ra filol. nauk [Syncretism in the System of
Parts of Speech in the Modern Russian Language]. Moscow.
Infantova, Galina. 1991. Nekotorye javlenija perehodnosti v sintaksicheskoj
organizacii ustnogo teksta [Some Phenomena of Transmutation in the
Syntactic Arrangement of an oral Text]. In Perehodnost’ i sinkretizm v
jazyke i rechi: Sb. nauchn. trudov. Prometey: Moscow.
Kacnel’son, Solomon. 2011. Kategorii jazyka i myshlenija: iz nauchnogo
nasledija [Categories of Language and Thought]. Jazyki slavjan.
kul’tury: Moscow.
Koduhov, Vitaliy. 1977. Semanticheskaja perehodnost’ kak lingvisticheskoe
ponjatie [Semantic Transmutation as a Linguistic Concept]. In
Semantika perehodnosti: Sb. nauchn. trudov. LGPI: Leningrad.
Levickiy, Yuriy. 2004. Teoreticheskaja grammatika sovremennogo
anglijskogo jazyka: ucheb. posobie [Theoretical Grammar of the
Modern English Language]. Izd-vo Perm. un-ta: Perm.
Martine, Andre. 1960. Princip jekonomii v foneticheskih izmenenijah:
problemy diahronicheskoj fonologii [Principle of Economy in Phonetic
Changes]. Izd-vo inostr. lit-ry: Moscow.
Mishkurov, Yevgeniy. 2000. Problema jekonomii v jazyke i ee svjaz’ s
fenomenom «perehodnosti» [The Problem of Economy in Language and
its Connection with the Phenomenin of Transmutation] In Jazykovye
urovni i ih analiz (na materiale jazykov raznyh sistem): Sb. nauchn.
trudov. Izd-vo Tat. gos. gumanitar. in-ta: Kazan.
Pavlyukovec, Marina. 2009. Sinkretizm na morfologicheskom i
sintaksicheskom urovnjah anglijskogo jazyka kak projavlenie jazykovoj
jekonomii: funkcional’nyj aspekt: dis. … kand. filol. nauk [Syncretism at
the Morphological and Syntactical Levels of the English Language].
Rostov n/D.
Pankrac, Yuriy. 1992. Propozicional’nye struktury i ih rol’ v formirovanii
jazykovyh edinic raznyh urovnej: dis. … d-ra filol. nauk [Propositional
Structures and their Role in Linguistic Units Formation]. Moscow.
Rezunova, Marina. 2004. Perehodnost’ i sinkretizm prichastij v
leksikograficheskom i hudozhestvennom diskurse v russkom, anglijskom
i nemeckom jazykah: dis. ... kand. filol. nauk [Transmutation and
Syncretism of Participles]. Brjansk.
Slovar’ govora d. Achim Krasnovisherskogo rajona Permskoj oblasti
(Achimskij slovar’) [Dictionary of parlance of Achim village of Perm
regioninhabitants]. 2011. Vol. 6. Ed. F.L. Skitova. Permskij gos. un-t.:
Perm.
Smirnova, Elizaveta. 2014. Funkcional’nyj potencial anglijskih glagolov s
inkorporirovannymi aktantami [Functional potential of English verbs with incorporated actants]. NP VPO «Prikamskij social’nyj institut»:
Perm.
Ufimceva, Anna. 2011. Tipy slovesnyh znakov [Types of Word Signs].
Editorial URSS: Moscow.
Shiryaeva, Anna. 2011. Leksicheskoe znachenie v svete biosemioticheskoj
koncepcii jazyka [Lexical Meaning in the Prism of Biosemiotic
Concept of Language]. In Funkcional’nye svojstva edinic jazyka. NP
VPO « Prikamskij social’nyj institut»: Perm.
Shustova, Svetlana. 2010. Inkorporirovannye aktanty v semantike glagola
[Incorporated Actants in Verb Semantics]. In Vestnik Leningradskogo
gosudarstvennogo universiteta imeni A.S. Pushkina. No. 1, Vol. 1.
Leningr. gos. un-t im. A.S. Pushkina: St Petersburg.
Clark, Eva. Clark. Herbert. 1979. When Nouns Surface as Verbs. In
Language, Vol. 55, No. 4. Linguistic Society of America: Washington
DC.
Data Sources:
Pikabu.ru
http://pikabu.ru/story/v_seti_poyavilsya_novyiy_termin_quotpsaknutquot_2271324
(accessed 06.07.2015)
komandirovka.ru
http://www.komandirovka.ru/cities/khabarovsk/reviews/?PAGEN_1=4 (accessed
06.07.2015)
MR7.ru
http://www.mr7.ru/articles/55974/ (accessed 06.07.2015)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
