КНИЖЕВНОСТА КАКО ЈАНУС – ЗА ДИХОТОМИЈАТА МЕЃУ УСНАТА И ПИШАНАТА КНИЖЕВНОСТ
Povzetek
Дихотомијата или амбивалентноста на книжевниот систем е основата на oвој текст кој се обидува да ги претстави двата составни модела на книжевноста – усниот и пишаниот – низ призма на нивните дистинктивни белези. Ако пишаната книжевност се вреднува како елитна, ексклузивна, рафинирана и ерудитна, тогаш усната книжевност тоне од тежината на дискриминирачките квалитети какви што се плебејска, инклузивна, груба и аграфиска. На сосема ограничен простор, овој текст ќе укаже на погрешноста на ваквиот аксиолошки третман.
Prenosi
Literatura
Shkoljska knjiga.
Bakhtin, Mikhail. 1981. The dialogic imagination. Ed. by Michael Holquist, trans.
by Caryl Emerson & Michael Holquist. Austin: University of Texas Press.
Bédier, Joseph (trans.) 1922. La chanson de Roland. Paris, [s.n.].
Crosland, Jesse (trans.) 1999. The Song of Roland. Cambridge, Ontario, [s.n.].
Čubelić, Tvrtko. 1988. Povijest i historija usmene narodne književnosti: historijske i
literarno-teorijske osnove te genološki aspekti – analitičko-sintetički pogledi.
Zagreb, [s.n.].
Curtius, Ernst Robert. 1963. European Literature and the Latin Middle Ages. Trans.
by Willard R. Trask. New York and Evansion: Harper & Row.
Greenfield, Stanley B. (trans.) 1982. A Readable Beowulf: The Old English Epic
Newly Translated. Introduction by Alain Renoir. Carbondale and Edwardsville:
Southern Illinois University Press.
Hiltebeitel, Alf. 2001. Rethinking Mahabharata: A Reader’s Guide to the Education
of the Dharma King. Chicago and London: University of Chicago Press.
Honko, Lauri (ed.) 1990. Religion, Myths and Folklore in the World’s Epics. Berlin:
Mouton de Gruyter.
Lord, Albert. 1990. Pjevač priče. Beograd: Idea.
_________. 1991. Epic singers and oral tradition. Ithaca and London: Cornel
University Press.
Niče, Fridrih. 1960. Rođenje tragedije. Beograd: Kultura.
Parry, Milman. 1971. The Making of Homeric Verses. The Collected Papers of
Milman Parry. Ed. by Adam Parry. Oxford: Clarendon Press.
Pavličić, Pavao. 1986. „Epsko pjesništvo“, кај: Škreb, Zdenko & Stamać, Ante.
1986. Uvod u književnost. Zagreb: Globus.
Rabillon, Léonce (trans.) 1885. La chanson de Roland: Translated from the Seventh
Edition of Leon Gautier. New York: Henry Holt & Co.
Winternitz, Moriz. 1927. A History of Indian Literature. University of Calcutta,
[s.n.].
Živković, Dragiša. (ed.) 1984. Rečnik književnih termina. Banja Luka: Romanov.
Zumthor, Paul. 1983. Oral poetry: An Introduction. Paris: Editions du Seuil.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
