„LET U MJESTU” UMETNUT U OKVIR POLITIČKIH PRI/POVIJESTI
Povzetek
Članak nudi analizu dramskoga teksta Gorana Stefanovskog, Let u mjestu, i njegov odnos prema društveno-političkom kontekstu sedamdesetih i osamdesetih godina 20. stoljeća. Naglasak je stavljen na tadašnje (ali i kasnije, danas aktualne) politike pamćenja u okvirima makedonskog društva za vrijeme Jugoslavije i nakon njezina raspada, s obzirom na prakse predstavljanja i pamćenja godine 1878. i odlučujućih političkih događaja, Sanstefanskog mirovnog dogovora i Berlinskog kongresa, ključnih za makedonsko pitanje. Osnovna je teza da je Let u mjestu povijesna drama i drama o povijesti koja problematizira i aktualizira traumatska mjesta makedonske povijesti.
Prenosi
Literatura
širenju nacionalizma, Zagreb. Školska knjiga.
Апостолски, Михаило (ur). 1969. Историја на македонскиот народ. Книга
втора: Од почетокот на XIX век до крајот на Првата светска војна,
Скопје. Институт за национална историја, Нова Македонија.
Аврамовска, Наташа. 2004. Во вителот на дереализацијата: Дуплото дно на
македонската драма. Скопје. Култура.
Čale Feldman, Lada. 1997. Teatar u teatru u hrvatskom teatru. Zagreb. Naklada
MD, Matica hrvatska.
Chakrabarty, Dipesh. 2007. History and the politics of recognition. U: K. Jenkins, S.
Morgan, A. Munslow (ur). Manifestos for History, New York. Routledge. 77-87.
Carlson, Marvin. 1989. Places of Performance: The Semiotics of Theatre
Architecture. Ithaca, New York. Cornell University Press.
Elam, Keir. 2002. The Semiotics of Theatre and Drama. London and New York.
Routledge.
Foretić, Dalibor. 1989. Nova drama. Novi Sad. Sterijino pozorje.
Frndić, Nasko. 1983. Slojevita metafora. Borba, 10. ožujka 1983.
Георгиевски, Христо. 1996. Историја и поетика на македонската драма.
Скопје. Матица македонска.
Grgičević, Maja. 1983. Teatralizacija ambijenta. Večernji list. 8. ožujka 1983.
Бојанин, Станоје. 2005. Забаве и светковине у средњовековној Србији од краја
XII до краја XV века. Београд. Историјски институт.
Мазова, Лилјана. 2003. ТОЈ и ТИЕ. Театарски сложували. Скопје. Факултет за
драмски уметности.
Rychlík, Jan. Kouba, Miroslav. 2003. Dějiny Makedonie. Praha. Lidové noviny.
Стефановски, Горан. 2002. Собрани драми: книга прва, Скопје. Табернакул.
Nora, Pierre. 2006. Između Pamćenja i Historije. Problematika mjesta. U: M.
Brkljačić, S. Prlenda (ur). Kultura pamćenja i historija. Zagreb. Golden
marketing, Tehnička knjiga. 21-44.
Ibersfeld, An. 1982. Čitanje pozorišta. Beograd. GRO Kultura.
Yaşar, Ahmet. 2003. The Coffeehouses in Early Modern Istanbul: Public Space,
Sociability and Surveillance. Istanbul: Boğaziçi University. URL:
http://www.fatih.edu.tr/~ayasar/Yayinlarim/MA%20THESIS.pdf (pristupljeno
12. kolovoza 2012.)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
