BUNYEV(S): A LINGUISTIC FRONTIER TO BE?
Povzetek
The arguably blossoming field of borderlands studies has not produced a single theory of borders, offering instead a plethora of terms often denoting overlapping concepts. This is precisely why – first – a theory of frontiers, specifically linguistic frontiers, is only outlined and – second – applied to the concrete area of Serbia’s Autonomous Province of Vojvodina. Then a close analysis of the Vojvodina’s populace of Bunyevs is offered in an attempt to better understand the process of the emergence of a linguistic frontier
Prenosi
Literatura
употребу језика и писама националних мањина у Републици Србији.
Београд: Заштитник грађана.
Ивић, Павле. 2001. Дијалектологија српскохрватског језика: увод и штокавско
наречје. Сремски карловци – Нови Сад: Издавачка књижарница Зорана
Стојановића.
Belić, Bojan. 2014. Linguistic Vojvodina: Embordered Frontiers. Tomassz
Kamusella & Motoki Nomachi, eds. The Multilingual Society Vojvodina.
Intersecting Borders, Cultures and Identities. Sapporo: Slavic Research Center,
Hokkaido University. 1–23.
Bošnjaković, Žarko and Biljana Sikimić. 2013. Bunjevci. Etnodijalektološka
istraživanja 2009. Novi Sad: Matica srpska.
Dimitrova, Bohdana. 2008. Re-Making of Europe’s Borders through
the European Neighbourhood Policy. Journal of Borderlands Studies 23/1. 53–68.
EU. European Union. Web. June 28, 2014.
Huss, Leena and Anna-Riitta Lindgren. 2011. Introduction: defining language
emancipation. International Journal of the Sociology of Language 209. 1–15.
Ilić, Marija and Bojan Belić. 2014. Eine neue Sprache entsteht: die bunjevakische
’Spracheʽ oder ’Mundartʽ in serbischen Grundschulen. Christian Voß &
Wolfgang Dahmen, eds. Babel Balkan? Politische und soziokulturelle Kontexte
von Sprache in Südosteuropa. München – Berlin – Washington, D.C.: Verlag
Otto Sagner. 93–114.
Ilić, Marija and Bojan Belić. 2012. Language in the Making? The Case of
Bunjevački or Tradition Done the Modern Way. Paper presented at the 18th
Biennial Conference on Balkan and South Slavic Linguistics, Literature and
Folklore.
Krzyżanowski, Michał and Ruth Wodak. 2011. Political strategies and language
policies: the European Union Lisbon strategy and its implications for the EU’s
language and multilingualism policy. Language Policy 10. 115–136.
Leerssen, Joep. 1993. Europe as a Set of Borders. J. Th. Leerssen and M. van
Montfrans, eds. Borders and Territories. Yearbook of European Studies 6. 1–14.
Amsterdam and Atlanta, GA.
Newman, David. 2006. The lines that continue to separate us: borders in our
‘borderless’ world. Progress in Human Geography 30/2. 143–161.
OED. Oxford English Dictionary. Web. June 24, 2014.
Stepanović, Predrag. 1994. Govori Srba i Hrvata u Mađarskoj: Štokavsko narečje.
Gornji Milanovac: Dečje novine.
Stoddard, Ellwyn R. 1991. Frontiers, Borders and Border Segmentation: Toward a
Conceptual Clarification. Journal of Borderlands Studies 6/1. 1–22.
Urciuoli, Bonnie. 1995. Language and Borders. Annual Review of Anthropology 25.
525–546.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
