ВАРИАТИВНОСТЬ ПРЕДСТАВЛЕНИЙ О ВЕЖЛИВОМ РЕЧЕВОМ ПОВЕДЕНИИ ЖЕНЩИН В ЯЗЫКОВОМ СОЗНАНИИ НОСИТЕЛЕЙ РУССКОГО ЯЗЫКА
Povzetek
Variability of gender stereotypes of the speech behavior existing in language awareness is caused by social parameters of native speakers. By results of research it appeared that in language awareness of each of the social groups investigated in work united on factors "gender", "age", "specialty" and "education", there is "option" or "interpretation" of stereotype about polite speech behavior of women. Allocated in result of the analysis of experimental data signs of speech behavior of women reflect specifics of the maintenance of gender stereotypes of speech behavior for Russian language awareness which consists not so much in the set of these signs, but in their unique, particular combination for Russian lingvoculture, in their quantitative correlation, in their assessment given by carriers of this lingvoculture – by representatives of various social groups. Research of social conditionality of a stereotype of polite speech behavior of women showed, thus, need of complex studying of gender stereotypes for language awareness and impossibility of their consideration for a separation from all contexts of social human life.
Prenosi
Literatura
(на материале русской разговорной речи): дис. ... канд. филол. наук.
Саратов, 2002. 177 с.
Гётте, Елена. Ю. 2009. Гендерное коммуникативное поведение. Воронеж:
Истоки. 211 с.
Жельвис, Владимир. И. 1997. Поле брани: сквернословие как социальная
проблема. Москва: Ладомир. 330 с.
Земская, Елена. А.; Китайгородская, М.В.; Розанова, Н.Н. 1993. Особенности
мужской и женской речи. В: Русский язык в его функционировании:
коммуникативно-прагматический аспект. Ин-т рус. яз. РАН; отв. ред.
Е.А. Земская, Д.Н. Шмелев. М.: Наука. С. 90-157.
Коноваленко, Ирина. В. 2003. Коммуникативные тактики русской речи в
аспекте их гендерной специфики (на материале исследования колкости). В:
Гендер. Язык. Коммуникация: м-лы III междунар. конф. Москва: МГЛУ.
С. 62–63.
Купина, Наталья А.; Шалина, Ирина В. 1998. Отражение русского типа в
мужской речи горожан-провинциалов. В: Теоретический и прикладной
аспект речевого общения: науч.-метод. Бюллетень. Красноярский гос. унт. Красноярск – Ачинск. Вып. 6. С. 48–56.
Мартынюк, Алла П. 1992. Речь и пол. В: Язык. Человек. Время. Харьков:
Основа. С. 40–50.
Пермякова, Оксана В., Гаранович, Марина В. 2009. Гендерная стилистика:
монография. Пермь: Изд-во Перм. гос. ун-та. 159 с.
Пиз, Алан. 2000. Язык взаимоотношений мужчина – женщина. Москва: Издво ЭКСМО-ПРЕСС, ЭКСМО-МАРКЕТ. 400 с.
Стернин, Иосиф. А. 2001. Общение с мужчинами и женщинами. Воронеж.
35 с.
Brend, Ruth. M. 1975. Male – Female intonation patterns in American English. In:
Language and sex: difference and dominance. Rowley (Mass). P. 84–87.
Brown, Penelope, Levinson, Stephen C. 1987. Politeness: some universals of language usage. Cambridge: Cambridge University Press. 345 p.
Cameron, Deborah. 1998. The feminist critique of language. A Reader. New York,
Routledge. Р. 323–347.
Coates, Jennifer, Cameron, Deborah. 1988. Gossip revisited language in all-female
groups. In: Women in their speech communities. Longman Inc. Р. 94–123.
Coates, Jennifer, Cameron, Deborah. 1989. Women in their speech communities.
New York. 392 p.
Coates, Jennifer. 1993. Women, men and language. London: Longman. № 4. 228 p.
Crouch, Isabel, Dubois, Betty L. 1975. The question of tag-questions in women’s
speech: they don’t really use more of them, don’t they? In: Language in Society.
№ 4. P. 289–294.
Deuchar, Margaret. 1989. A pragmatic account of women’s use of standard speech.
In: Women in their speech communities / J. Coates, D. Cameron (eds). London:
Longman. P. 27–32.
Hartman, Maryann. 1976. A descriptive study of the language of men and women
born in Maine around 1900 as it reflects the Lakoff hypotheses in «Language
and Woman’s Place». In: The Sociology of the Languages of American Women /
B. Dubois, E. Crouch. San Antonio, Texas: Trinity University. P. 81–90.
Fishman, Pamela. 1978. Interaction: the work women do. In: Social Problems.
№ 24. P. 397-406.
Fishman, Pamela. 1998. Conversational insecurity. In: The Feminist Critique of
Language: a reader / D. Cameron. London: Longman. P. 253-260.
Holmes, Janet. 1987. Hedging, fencing and other conversational gambits: an analysis of gender differences in New Zealand speech. In: Women and Language in
Australian and New Zealand Society / A. Pauwels. Sydney: Australian Professional Publications. P. 59–79.
Holmes, Janet. 1995. Women, men and politeness. London: Longman. 254 p.
Jespersen, Otto. 1922 (1975). Language: its nature, development and origin. London.
Jones, Deborah. 1980. Gossip: Notes on women’s oral culture. In: The Voices and
Words of Women and Men / Ch. Kramerae. Oxford: Pergamon Press. P. 193–
198.
Kendal, Shari, Tannen, Deborah. 1997. Language in the workplace. In: Gender and
Discourse / R. Wodak. Thousand Oaks, New Dehli: SAGE Publications. P. 81–
105.
Lakoff, Robin. 1975. Language and women’s place. New York: Harper and Row.
83 p.
Lapadat, Judy., Seesahai, Maurenn. 1977. Male versus female codes in informal
contexts. In: Sociolinguistics Newsletter. № 8. P. 7–8.
Okamoto, Shigeko. 1995. “Tasteless” Japanese: less “feminine” speech among
young japanese women. In: Gender Articulated: Language and the Socially
Constructed Self / K. Hall, M. Bucholtz. New York, London: Oxford University
Press. P. 297–328.
Thore, Barrie, Kramaree, Cheris, Henley, Nancy. 1983. Language, gender and society: opening second decade of research. In: Language, Gender and Society. London. P. 7-24.
Trudgill, Peter. 1974. The social differentiation in English of Norwich. Cambridge.
95 p.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
