СЕМАНТИЧКО-СТРУКТУРНИ ПАРАЛЕЛИ НА ФРАЗЕМИТЕ СО КОМПОНЕНТА ’ОКО’ ВО МАКЕДОНСКИОТ И ВО ЧЕШКИОТ ЈАЗИК
Povzetek
Each language has a wide number of phrases which comprise a very important part of the lexical stock of the language. In the Czech and Macedonian phraseology there is a range of interlingual parallels, common features in the content and form, which are explained both on genetic and typological basis. The phrases which are going to be presented in this paper are the somatic phrases which consist the word ’eye’ as a component. For these phrases it can be said that are the ones of the most frequent in everyday communication. The paper focuses on part of the phrases having the component ’eye’ both in Macedonian and Czech language. As a result of their juxtaposition in regard to the manner of expressing the same meaning in both languages, the phrases can be divided in three groups: 1. The component ’eye’ is present both in Macedonian and Czech language and the respective meaning is expressed in the same manner, with same language terms. 2. The component ’eye’ is present in both languages, but the meaning is not expressed with the same terms. 3. The third group can be divided in two sub-groups as follows: a) the component ’eye’ is not present in one of the languages, but some element of the phrase is related with the function of the eye to see; b) the component ’eye’ is not present in one of the languages and the respective meaning in the other language is expressed in completely different way. Based on the analyzed examples, it can be concluded that both language are very rich in phrases inspired by the eye as part of the human body. The analysis shows the closeness in the associative- pictorial thought of the speakers of both languages – Macedonia and Czech. Therefore, the study of this layer of phraseology, especially in regard to the juxtaposition of Slavic languages is of exceptional interest.
Prenosi
Literatura
Kol.autorů. 1983. Slovník české frazeologie a idiomatiky. Praha: ACADEMIA.
Přirovnání.
Kol.autorů. 1988. Slovník české frazeologie a idiomatiky. Praha: ACADEMIA.
Výrazy neslovesné.
Kol.autorů. 1989. Slovník spisovného jazyka českého. Praha: ACADEMIA. III, MO.
Kol.autorů. 1994. Slovník české frazeologie a idiomatiky. Praha: ACADEMIA.
Výrazy slovesné A-P.
Levý, J. 1998. Umění překladů. Praha: Ivo Železný.
Mrhačová, Е. 2000. Názvy částí těla v české frazeologii a idiomatice. Ostrava: Spisy
Filozofické fakulty ostravské univerzity.
Велјановска, Катерина. 1998. Фразеолошките изрази во македонскиот јазик
(со посебен осврт на соматската фразеологија): докторска дисертација.
Скопје: Филолошки факултет „Блаже Конески“.
Кол.автори. Ред. Конески, Бл. 1994. Речник на македонскиот јазик (со
српекохрватски толкувања). Скопје: Детска радост. Т. 2.
Попспирова, Таисия. 1977: Некоторые структурно – грамматические
параллели македонской и русской соматической фразеологии. Во: Годишен
зборник на Филолошкиот факултет. Скопје. С. 123–126.
Попспирова, Таисия. 1980. О структуре и семантике ФЕ с соматическим
компонентом ’голова’ в македонском и русском языках. Во: Годишен
зборник на Филолошкиот факултет. Скопје. С. 175–180.
Роус, Д.; Јанчулева, Р. 2006. Фразеолошките еквиваленти во македонскиот и
рускиот превод на романот Доживувањата на добриот војник Швејк. Во:
Славистички студии. Бр. 12. Скопје: Филолошки факултет „Блаже
Конески“.
Тресидер, Џек. 2001. Речник на симболи. Скопје: Три.
Шевалие, Ж.; Гербран, А. 2005. Речник на симболите. Скопје: Табернакул.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
