МАРГИНАЛЬНЫЕ ФОРМЫ РЕЧИ
Povzetek
This article needs to overcome a certain difficult concepts: marginal forms of spoken language, area of their function, main characteristics, and specific nature of genre.
Prenosi
Literatura
Glossalalia. Chicago.
Hinton. L., Nichols. J., Ohala. J. 1994. Sound-symbolic processes. in: Sound
Symbolism. Cambridge: Cambridge University Press. Р. 107-113.
Samarin. W.J. 1972а. Tongues of men and angels. New York, NY: McMillan.
Samarin. W.J. 1972в. Variation and variables in religious giossalalia. in:
Language and Society. № 1. P. 121-130.
Алымов. В. Лекции по Исторической Литургике. [электронный ресурс]:
www.holytrinitymission.org/books/russian/historical_liturgics
Бабайцева. В.В. 1991. Место переходных явлений в системе языка (на
материале частей речи). в: Переходность и синкретизм в языке и речи.
Москва. С. 3–14.
Базылев. В.Н., Нерознак. В.П. 2001. Сумерки лингвистики: из истории
отечественного языкознания. Москва.
Баткин. Л.М. 1989. Итальянское Возрождение в поисках
индивидуальности. Москва: Наука.
Баудер. А.Я. 1991. Лексико-семантический аспект явлений переходности
в системе частей речи. в: Переходность и синкретизм в языке и речи. Москва.
С. 22–31.
Белянин. В.П. 2000. Основы психолингвистической диагностики: модели
мира в литературе. Москва: Тривола.
Богданов. К.А. 2001. Повседневность и мифология: исследования по
семиотике фольклорной действительности. СПб.: Искусство. [электронный
ресурс]: http://ivgi.rsuh.ru/folklore/publications.htm.
Гилинский. Я.И., Афанасьев, В. 1993. Социология девиантного
(отклоняющегося) поведения. Санкт-Петербург.
Григорьев. В.П. 2000. Будетлянин: работы посвящ. творчеству
Велимира (Виктора Владимировича) Хлебникова. Москва: Языки русской
культуры.
Гурин. С.П. Маргинальная антропология.[электронный ресурс]:
http://psy-games.narod.ru/margin/dir.htm.
Даль. В.И. 1994. О повериях, суевериях и предрассудках русского народа:
материалы по рус. демонологии. Санкт-Петербург: Литера.
Зислин. И. Психиатрические подходы к мистическим и религиозным
психозам. в: Фольклор и постфольклор: структура, типология, семиотика.
[электронный ресурс]: http://ivgi.rsuh.ru/folklore/publications.htm.
Ильин. И.П. 1998. Постмодернизм от истоков до конца столетия:
эволюция научого мифа. Москва: Интрада.
Кривцун. О. 2002. Художник ХХ века: поиски смысла творчества. в:
Человек. № 2. С. 38-53.
Куперман. В., Зислин, И. Структура бредового текста: work in progress в:
Фольклор и постфольклор: структура, типология, семиотика. [электронный
ресурс]: http://ivgi.rsuh.ru/folklore/publications.htm
Малаховский. Л.В. 1990. Теория лексической и грамматической
омонимии. Ленинград: Наука.
Новейший философский словарь. 2001. Минск.
Панченко. А.А. 2003. Кликота и пророчество. в: Фольклор и
постфольклор: структура, типология, семиотика. [электронный ресурс]:
http://www.ruthenia.ru/folklore/panchenko1.htm.
Панченко. А.А. 1998. Заметки и материалы к исследованию фольклора
русских мистических сект. в: Мифология и повседневность: материалы науч.
конф., 18 – 20 февраля 1998 года. Санкт-Петербург. С. 154-156.
Панченко. А.А. 2002. Фольклор и религиозная культура русских
мистических сект (XVIII – начало XX вв.): автореф. дис. … д-ра филол. наук.
Санкт-Петербург.
Панченко. А.М. 1984. Смех как зрелище. в: Смех в Древней Руси. Москва.
С. 118-132.
Пискунова. С. 1997. Испанское Возрождение как культура переходного
типа. в: Вопросы литературы. № 6. С. 153-174.
Подорога. В. 1993. К вопросу о мерцании мира. в: Логос. № 4. С. 139-150.
Поливанов. Е.Д. 1963. Общий фонетический принцип всякой
поэтической техники. в: Вопросы языкознания. № 1. С. 98-105.
Порублев. Н.В. 1995. Феномен глоссолалии. Мельбурн. [электронный
ресурс]: http://www.blagovestnik.org/books/001555.
Руднев. В.П. 1999а. Психотический дискурс. в: Логос. № 3. С. 113-132.
Руднев. В.П. 1999б. Смысл как травма: психоанализ и философия текста.
в: Логос. № 5. С. 155-169.
Руднев. В.П. 1999в. Шизофренический дискурс. в: Логос. № 4. С. 21-34.
Саракаева. Э.А. Глоссолалия как психолингвистический феномен.
[электронный ресурс]: http://evolkov.iatp.ru/linguistics/Sarakaeva_E.A./
glossolalia.html.
СЗС 1990. Современная западная социология: словарь. Москва.
СФС 1996. Современный философский словарь. Под общ. ред.
В.Е. Керимова. Москва: Одиссей; Бишкек; Екатеринбург.
Тэрнер. В. 1983. Символ и ритуал. Москва: Наука.
Хазел. Г. Дар языков. [электронный ресурс]:
http://mnogoknig.narod.ru/b3/tangue.
Цейтлин. С.Н. 2000. Язык и ребенок: лингвистика дет. речи. Москва:
Владос.
Черняков. А.Н. Заумь как лингвистический феномен. в: Поэзия
авангарда. Исследования о русском авангарде. [электронный ресурс]:
http://avantgarde.narod.ru/beitraege/ff/index.html.
Шехтер. Т.Е. 1997. Маргинальный статус художественной культуры. в:
Метафизические исследования. Вып. 4. C. 57–81.
Шляхова. С.С. 2005. «Другой» язык: опыт маргинальной лингвистики.
Пермь: Перм. гос. техн. ун-т.
Эйхенбаум. Б.М. 1986. О прозе; О поэзии. Ленинград: Худож. лит.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.