СРЕДА АСПЕКТОЛОГИЧЕСКОГО ДУАЛИЗМА ДЕЙСТВИЙ
Povzetek
The paper deals with questions of defenition of the type of the environment of the aspectological meaning. In the center of author’s attention there is the aspectological dualism of actions demonstrated by the means of different levels in the German language. The determination of the means of the category of type in the German language has been oriented on Slavic aspectology for a long time.
Prenosi
Literatura
феномен (на материале немецкого языка). Москва: КРАСАНД. 192 с.
Адмони. Владимир Г. 1973. Синтаксис современного немецкого языка.
Ленинград: Наука. 365 с.
Балин. Борис М. 1969. Немецкий аспектологический контекст в
сопоставлении с английским. Калинин: КГПИ им. М.И. Калинина. 432 с.
Балин. Борис М., Бурмистрова Л.А., Колосова Л.П. 1979. Сравнительная
аспектология русского и немецкого языков. Калинин: Изд-во КГУ. 86 с.
Бондарко. Александр В., Буланин Лев Л. 1967. Русский глагол. Под ред.
проф. Ю.С. Маслова. Ленинград: Наука, Лен. отд-ие. 192 с.
Бондарко. Александр В. 1983. Принципы функциональной грамматики и
вопросы аспектологии. Ленинград: Наука, Ленингр. отд-ие. 208 с.
Бондарко. Александр В. 1996. Категория временного порядка и функции
глагольных форм вида и времени в высказывании (на материале русского
языка) // Межкатегориальные связи в грамматике. Санкт-Петербург:
Дмитрий Буланин. С. 6-21.
Бондарко. Александр В. 2001. Принципы функциональной грамматики и
вопросы аспектологии. 2-е изд., стер. Москва: УРСС. 208 с.
Илькив. Наталья В., Балин. Борис М. 1980. Аспектологический дуализм
действий, выраженный глаголами речи в современном немецком языке //
Сравнительная типология родного и германских языков. Межвуз. темат. сб.
Калинин: КГУ. С. 35-44.
Мыркин. Виктор Я. 1993. Трудные вопросы аспектологии и
темпорологии. Архангельск: Изд-во Поморского государственного
педагогического университета им. М.В. Ломоносова. 135 с.
Павлов. Владимир М. 1984. Темпоральные и аспектуальные признаки в
семантике «временных форм» немецкого глагола и некоторые вопросы теории грамматического значения // Теория грамматического значения и
аспектологические исследования. Ленинград: Наука, Лен. отд-ие. С. 42-70.
Шелякин. Михаил А. 2008. Категория аспектуальности русского
глагола. Москва: Изд-во ЛКИ. 272 с.
Andersson. S.G. 1972. Aktionalität im Deutschen. Eine Untersuchung unter
Vergleich mit dem russischen Aspektsystem. Die Kategorie Apsekt und Aktionsart im
Russischen und im Deutschen, Band 1. Uppsala: Almqvist& Wiksell (Acta
Universitatis Upsaliensis, Studia Germanistica Upsaliensia 10). 248 S.
Leiss. Elisabeth. 1992. Die Verbalkategorien des Deutschen: ein Beitrag zur
Theorie der sprachlichen Kategorisierung. Berlin; New-York: Walter de Gruyter.
336 S.
Leiss. Elisabeth. 2002а. Die Rolle der Kategorie des Aspekts im Sprachwandel
des Deutschen: ein Überblick // Grammatische Kategorien aus sprachhistorischer
und typologischer Perspektive: Akten des 29. Linguistenseminars (Kyoto, 2001), ed.
von der Japanischen Gesellschaft für Germanistik. München: iudicium. S. 9-25.
Leiss. Elisabeth. 2002b. Der Verlust der aspektuellen Verbpaare und seine
Folgen im Bereich der Verbalkategorien des Deutschen // Grammatische Kategorien
aus sprachhistorischer und typologischer Perspektive: Akten des 29.
Linguistenseminars (Kyoto, 2001),ed. von der Japanischen Gesellschaft für
Germanistik. München: iudicium. S. 26-41.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
