АСПЕКТИ НА МАКЕДОНСКАТА ИСТОРИСКА СИНТАКСА
Povzetek
The main interests of this paper are the syntactic features of two types od adverbial hypotactic sentences in Old Church Slavonic manuscripts of the Macedonian Recension, namely: the purpose and result clauses and the causative clauses. In the purpose clauses the most characteristic conjunction is da, which is linked to the replacement of the infinitive with the da + present verb form, a linguistic feature of the South Slavic languages; apart form that, the compound jako da is used, and as innovations - radi da and zane da in the manuscript ‘Krninski damaskin’ (16th century). In the causative clauses, apart from the conjunctions jakože, poneže and zaneže, there are two conjunction compounds - poneže radi and zaneže radi, which are also used in the manuscript ‘Krninski damaskin’ and are considered as innovations in comparison to the older Old Church Slavic manuscripts of Macedonian recension (12-14th century). The second point of interest are some semantic features of the purpose clauses introduced by the verbs - moliti, prositi with the completive clauses containing the conjunction da introduced by the same verbs. As it is shown by the analysis, these two types of sentences cannot be semantically distinguished very clearly from one another, except in the purpose clauses where a conditional is used with the conjunction da. Also, there are some semantic features of the causative clauses and explicative sentences introduced by bo, oubo, nebo, which indicate a semantic closeness between the two. The causative clauses are also semantically linked to the conclusive sentences which could be one of the reasons why in these sentences the anaphorical expressions like sego radi i togo radi are frequently used.Prenosi
Literatura
Народна библиотека Ср Србије, Београд.
Грковић-Мејџор. 2004. Увод у историјску синтаксу, во Лингвистичке
свеске 4, Нови Сад.
Дамаскини: македонски преводи од 16 до 19 век, предговор, избор,
редакција и коментар Р. Угринова-Скаловска, Македонска книга, Скопје, 1975.
Ѓуркова. Александра. 2001. Речениците со ради да во Крнинскиот
дамаскин, во Македонски јазик год. LI-LII, Институт за македонски јазик
„Крсте Мисирков“, Скопје, 163-180.
Ѓуркова. Александра. 2002. Предлогот ради во Крнинскиот дамаскин“,
во Македонски јазик год. LIII, Институт за македонски јазик „Крсте
Мисирков“, Скопје, 101-112.
Илиевски. Петар Хр. 1988. Балканолошки лингвистички студии,
Посебни изданија кн. 14, Институт за македонски јазик „Крсте Мисирков“,
Скопје.
Конески. Блаже. 1982. Историја на македонскиот јазик, Култура,
Скопје.
Blass. Friedrich. 1959. Grammatik des neutestamentlichen Griechisch,
bearbeitet von Dr. phil. Albert Debrunner, Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen.
Bubenik. Vit. 2001. Morphological and Syntactic Change in Medieval Greek
and South Slavic Languages, LINCOM Studies in Indo-European Linguistics 14,
LINCOM Europa, Muenchen.
Joseph. Brian D. 1983 The Synchrony and Diachrony of the Balkan
Infinitive, Cambridge University Press, Cambridge.
Sandfeld. Kr. 1930. Linguistique balkanique, Librairie C. Klincksieck, Paris.
Večerka. Radoslav. Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax: I. 1989 Die
Lineare Satzorganisation, II. 1993: Die Innere Satzstruktur, III. 1996: Die
Satztypen: Die Einfach Satz, IV. 2002: Die Satztypen: Der Zusammengesetzte Satz,
in: Monumenta Linguae Slavicae XXVII, XXXIV (XXVII,2), XXXVI (XXVII, 3),
XLVI (XXVII, 4), Weiher - Freiburg i. Br.
Vondrák. Wenzel. 1912. Altkirchenslavische Grammatik, Weidmanische
Buchhandlung, Berlin.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
