STEREOTIPI O IDENTITETU PISACA MEÐUKNJIŽEVNE ZAJEDNICE
Povzetek
It is not that easy to write about the identity in the region such as Balkan. Many centuries of interference of cultures, traditions, languages, arrivals and departures of old civilizations are the cause of dispute, denial, changing and taking away someone’s identity. Artists and writers are just an example. Writing, primarily living in such environments, the writers have become a prey and therefore the victim of the political and national thoughts. Because of cultural interweaving, it is not hard to find in each one of them something "ours" and adopt it, but it is time to look at them in another way and to allow them to choose their own identities. The past is reminder of the millennial flows and connections between Serbian, Croatian, Bosnian and Yugoslavia culture. We should stop with taboos and stereotypes about where the writers belong to. We should understand and let their writings to speak about their identity. Besides being literary names, Ivo Andrić and Meša Selimović also are great creators who are surprising us with their inner strength and literary talent. Their greatness is one more reason why their names shouldn't be used for political purposes. They wanted to belong 'there' and 'here'. They should be the bridge that brings us together and not a bridge that separates us. We should let Andrić, Selimović and other writers to become the bridge that brings "our" coast, nation, culture, traditions and even the identities together.
Prenosi
Literatura
Eagleton. Terry. 2005. Šta nakon teorije. Zagreb: Algoritam
Hall. Stuart. 2003. Naša minimalna ja. (Razlika/Diference, 3-4). Tuzla:
SUTIgraf.
Kovač. Zvonko. 2005. Međuknjiževna tumačenja. Zagreb: Biblioteka
književna smotra.
Kovač. Zvonko. 2001. Poredbena i/ili interkulturna povijest književnosti.
Zagreb. Biblioteka književna smotra.
Kulesar Szabo. Erno i Oraić Tolić. Dubravka. 2006. Kulturni stereotipi.
Koncepti identiteta u srednjoeuropskim književnostima. Zagreb: Press.
Maalouf. Amin. 2002. U ime identiteta. Nasilje i potreba za pripadnošću.
Zagreb: Biblioteka Prometej.
Rizvić. Muhsin. 1995. Bosanski muslimani u Andrićevu svijetu. Sarajevo:
NIPP Ljiljan.
Said. Edward W. 2007. Nepripadanje. Zagreb: Biblioteka Tridvajedan.
Syndram. Karl Urlich. 2009. Estetika alteriteta: književnost i imagološki
pristup. Uvodu u imagologiju – Kako vidimo strane zemlje. Zagreb.
Selimović. Meša. 1983. Sjećanja. Beograd: Beogradski izdavačko grafički
zavod.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
