Од тоталитарност до виртуелност, од хипертекстуалност до хиперреалност
Povzetek
In the very beginning of the 21st century, my image of trans-culturalism as a new kind of freedom functioned independently from the political constellations which defined the global changes in the world. My sole orientation was towards letters and sounds, senses and meanings produced by a hypertextual poetics, disregarding the fact that visions persist even in the tacit truths (particularly in totalitarian societies) forming an aperceptive basis of human speech. And this has always been present in the texts which I read: Bakhtin’s, Foucault’s, Derrida’s, and Epstein’s. Thus, I thought that I should not be looking for the meaning of those tacit (or postponed) truths in the articulation (construction) of ideas, but rather in their deconstruction which begins with the authors, and in the reconstruction which continues with the readers, prepared to disseminate their meaning. And so I did, particularly after finding an interesting statement in one of Mikhail Epstein’s essays. It pointed out that there is an analogy between the abbreviations WWW and USSR [originally SSS(R)] which suggests that the history of the creation of the World Wide Web is inscribed in the history of destruction of the former Soviet Union as a chronological continuity, which confirms the thesis for the correspondence between an end and a rise: the end of a powerful totalitarian system and the beginning of a new, virtual one. The following essay is a result of these ideas.
Prenosi
Literatura
открытию Книги Книг. (http://old.russ.ru/journal/netcult/98-04-17/epstyn.htm)
Епштејн, Михаил. 1998. О виртуелној књижевности. in: Постмодернизам. Zepter Book World: Београд
Derrida, Jacques. 1976. O gramatologiji. Veselin Masleša, Sarajevo
Фуко Мишел. 1998. Археологија знања. Плато, Београд
Holquist, Michael. 1990. Dialogism: Bakhtin and his World. London, New
York
Holquist, Michael. 1992. Razabrani muk. in: Bahtin i drugi. Naklada MD:
Zagreb
Eagleton, Terry. 1992. Wittgensteinovi prijatelji. in: Bahtin i drugi. Naklada
MD, Zagreb
De Man, Pol. 1992. Dijalog i dijalogizam. in: Bahtin i drugi. Naklada MD:
Zagreb
Bahtin, Mihail. 1967. Problemi poetike Dostojevskog. NOLIT: Beograd
Bahtin, Mihail. 1976. Formalni metod u nauci o knji`evnosti. NOLIT: Beograd
Bahtin, Mihail. 1980. Marksizam i filozofija jezika. NOLIT: Beograd
Ѓурчинов, Милан. 1998. Михаил Бахтин и корените на
интертекстуалноста. во: Компаративни студии. МАНУ: Скопје
Ѓурчинов, Милан. 2006. Другоста во Бахтинска перспектива. во:
Балканска слика на светот: зборник од меѓународна научна работилница.
МАНУ: Скопје
Бановиќ-Марковска, Ангелина. 2002. Од Гутенберг до ИнтеЛнет: кибер- теориите на Михаил Епштејн и Умберто Еко. Блесок, бр.24, јануари-февруари.
http://www.blesok.com.mk/tekst.asp?lang=mac&tekst=375 (види исто:
http://www.emory.edu/INTELNET/l.author.html)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
