КОММУНИКАТИВНАЯ ВИРТУАЛЬНАЯ ИДЕНТИЧНОСТЬ: ГЕНДЕРНЫЙ АНАЛИЗ
Povzetek
The paper enlightens Computer-Mediated (Internet) Communication and virtual communicative identity resulted by CMC. The special stress is done on the gender virtual identity as a one of basic components of social identity. Additionally the methodology of virtual gender identity research is under review. The psycholinguistic techniques are suggested for the communicative virtual identity research including the gender one.
Prenosi
Literatura
Интернете. в Флогистон: Психология из первых рук. [электронный ресурс]
http://flogiston.ru/projects/articles/refinf/shtml. Жичкина. А. Е., Белинская. Е. П. 1999. Стратегии самопрезентации и их
связь с реальной идентичностью. в Флогистон: Психология из первых
рук.[электронный ресурс] http://flogiston.ru/articles/list/self_lst. Имиджиголян. А. 2006. Самопрезентации в сети Интернет. [электронный
ресурс] http://identities.h15.ru/essays/e_indchigolyan.htm. Караулов. Юрий. Н. 1999. Активная грамматика и ассоциативно- вербальная сеть. Москва. 180 с. Клецина. И. А. 2004. Психология гендерных отношений. Алетейя: Санкт- Петербург. Стр. 403.
Кон. Игорь. С. 1975. Половые различия и дифференциация социальных
ролей. в Соотношение биологического и социального в человеке. Наука:
Москва. Стр. 763–776.
Лутовинова. О. В. 2009. Лингвокультурологические характеристики
виртуального дискурса. Автореф. дисс. … докт. филол. наук. Волгоград. 39 с. Мальковская. И. А. 2005. Знак коммуникации. Дискурсивные матрицы. КомКнига: Москва. 240 с. Остапенко. И. А. 2004. Гендерная идентичность и самопрезентация в
Интернет-коммуникации (социально-философский анализ). Дис. Канд.
философ. наук. Ростов-на Дону. 196 с. Писаренко. Н. В. 2006. Идентичность как социально-психологическая проблема. Дис. канд. психол. наук. Москва. 159 с. Радина. Н. К. 2002. Гендерная идентичность. в Словарь гендерных
терминов. Информация XXI век: Москва. Стр. 31–32.
Самошкина. И. С. Социальная идентичность как понятие и
объяснительный принцип социальной психологии. [электронный ресурс]
http://conf2001.dem.ru/samosh.html - 2001.
Чикалова. И. Б. 2005. Женские и мужские среды в web-коммуникативном
пространстве. [электронный ресурс] http://newsletter.iatp.by/ctr14-3.htm.
Ядов. В. А. 2000. Социальные и социально-психологические механизмы формирования социальной идентичности. в Социальное самосознание.
Издательский дом «Бахрам – М»: Самара. Стр. 589–602.
Ярмахов. Б. Б. 2002. Межкультурная коммуникация: аспект социальной
идентичности. в Материалы международной научно-практической
конференции «Коммуникация: теория и практика в различных социальных контекстах». «Коммуникация-2002» («Communication Across Differences”). Ч. I.
Изд-во ПГЛУ: Пятигорск. Стр. 183–185.
Bruckman. A. 1993. Gender Swapping on the Internet. in The Internet Society. [электронный ресурс] http://www.cc.gatech.edu/asb/papers. Slater. D. 2002. Social Relationships and Identity Online and Offline. in
Handbook of New Media: Social Shaping and Consequences of ICTs. Sage: Lon- don. P. 533–547.
Suler. J. 1996. Do Boys just Wanna Have Fun? Male Gender-Switching in
Cyberspace (and how to detect it).[электронный ресурс]
http://www1.rider.edu/~suler/psycyber/genderswap.html. Taifel. H. 1982. Social Identity and Intergroup Relations. Cambridge University Press: Cambridge. p. 144–167.
Turkle. S. 1995. Life on the Screen: Identity in the Age of the Internet. Simon
& Schuster: London. 456 p.
Vieto. M. 2007. Rethinking Life Online: The Interactional Self as a Theory for
Internet-Mediated Communication. [электронный ресурс]
http://www.sfu.ca/~mavieta/Papers/Tech_Self/Vieta
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.