PRIDOBIVA JE Z A JA IZ BESEDIL I SLIK
Povzetek
As numerous empirical studies consistently prove, the addition of a suitable picture to a text greatly speeds up learning and improves retention of material (Mayer 2005; Salomon 1994). As Weidenmann (1989) shows on the basis of a review of 48 experimental studies, illustrated texts have an advantage from the point of view of learning and retention. Test subjects who were presented with an illustrated text achieved scores that were on average 36 % higher than test subjects who had merely read or listened to a text. This effect appears with a wide variety of texts, pictures and tasks and with different types of learners. The advantages of illustrations for the acquisition of knowledge are based either on the simplification of the complex or on the presentation of the abstract in a more concrete manner; the two principles are not however equally suitable for the tackling of various tasks such as identification, classification, remembering sequences and patterns, problem solving, construction of mental models, structuring the content of a text, etc. This paper deals with the functions of pictures and the use of various types of pictorial presentation in different tasks.
Prenosi
Literatura
B.B. Armbruster, T.H. Anderson, J. Ostertag // The Reading Teacher. 1989. 43. P. 130-
137.
Bartram D.J. Comprehending spatial information: The relative efficiency of different
methods of presenting information about bus routes / D.J. Bartram // Journal of Applied
Psychology. 1980. 65. P. 103-110.
Bock M. et al. Pictorial Context and the Recall of Pronoun Sentences / M. Bock, B. Milz //
Psychological Research. 1977. 39. P. 203-220.
Bock M. The influence of pictures on the processing of texts: Reading time, intelligibility,
recall, aesthetic effect, need for rereading / M. Bock // G. Rickheit, M. Bock (eds.)
Psycholinguistic Studies in Language Processing. Berlin, New York: Walter de Gruyter,
1983. P. 218-236.
Carrier C. et al. Using microcomputers with fourth-grade students to reinforce arithmetic skills /
C. Carrier, T.R. Post, W. Heck // Journal for Research in Mathematics Education. 1985.
16. P. 45-51.
Duchastel P. Illustrating instructional texts / P. Duchastel // Educational Technology. 1978. 18.
P. 36-39.
Flavell J.H. Metacognition and cognitive monitoring. A new area of cognitive-developmental
inquiry / J.H. Flavell // American Psychologist. 1979. 34. P. 906-911.
Gick M. L. Two functions of diagrams in problem solving by analogy / M.L. Gick // Mandl H.,
Levin J.R. (eds.) Knowledge Acquisition from Text and Pictures. Amsterdam: Elsevier
(North-Holland), 1989.
Holliday W.G. et al. Differential cognitive and affective responses to flow diagrams in
science / W.G. Holliday, L.L. Brunner, E.L. Donais // Journal of Research in Science
Teaching. 1977. 14. P. 129-138.
Levie H.W. et al. Effects of text illustration: A review of research / H.W. Levie, R. Lentz //
Educational Communication and Technology Journal. 1982. 30. P. 195-232.
Levin J.R. On Functions of Pictures in Prose / J.R. Levin // Pirozzolo F.J., Wittrock M.C. (eds.)
Neuropsychological and Cognitive Processes in Reading. New York: Academic Press,
1981.
Levin J.R. et al. On empirically validating functions of pictures in prose / J.R. Levin,
G.J. Anglin, R.N. Carney // Willows D.M., Houghton H.A. (eds.) The psychology of
illustration (51-85). New York: Springer, 1987.
Mayer R.E. Multimedia learning / R.E. Mayer. New York: Cambridge University Press,
2001.
Mayer R.E. The Cambridge handbook of multimedia learning / R.E. Mayer. Cambridge:
Cambridge University Press, 2005.
Molitor S. et al. Problems in knowledge acquisition from text and pictures / S. Molitor, S.-
P. Ballstaedt, H. Mandl // Mandl H., Levin J.R. (eds.) Knowledge Acquisition from Text
and Pictures. Amsterdam: Elsevier (North-Holland), 1989.
Moyer J.C. et al. Story problem formats: Drawn versus verbal versus telegraphic / J.C. Moyer,
L. Sowder, J. Threadgill-Sowder, M.B. Moyer // Journal for Research in Mathematics
Education. 1984. 15. P. 342-351.
Paivio A. Imagery and Verbal Processes / A. Paivio. New York: Holt, Rinehart & Winston,
1971.
Salomon G. Interaction of media, cognition, and learning / G. Salomon. Hillsdale, NJ:
Erlbaum, 1994.
Schnotz W. Sign systems, technologies, and the acquisition of knowledge / W. Schnotz //
Rouet J.F., Levonen J., Biardeau A. (eds.) Multimedia learning – cognitive and
instructional issues. Amsterdam: Elsevier, 2001.
Schnotz W. An integrated model of multimedia learning / W. Schnotz // Mayer R.E. (ed.) The
Cambridge handbook of multimedia learning (49-69). Cambridge: Cambridge
University Press, 2005.
Schnotz W. et al. Construction and interference in learning from multiple representation /
W. Schnotz, M. Bannert // Learning and Instruction. 2003. 13. P. 141-156.
Seel D.M. et al. Presentation of information by media and its effect on mental models /
N.M. Seel, P. Strittmatter // Mandl H., Levin J.R. (eds.) Knowledge Acquisition from Text
and Pictures. Amsterdam: Elsevier (North-Holland), 1989.
Vizjak Pavšič M. i dr. Oko duha: značilnosti in procesiranje mentalnih predstav / M. Vizjak
Pavšič, J. Musek, V. Rajkovič // Anthropos. 1996. 3-4. S. 183-194.
Vizjak Pavšič M. Razumevanje in reprezentacija znanja / M. Vizjak Pavšič // Filologičeskie
zametki: Mežvuzovskij sbornik naučnyh trudov / ur. T. Jerofejeva J. Mojsieva-Guševa,
Ž. Knap. Perm-Skopje-Ljubljana, 2006. T. I. Vyp. 4. S. 50-59.
Waller R. Understanding network diagrams / R. Waller // Paper presented at the annual
meeting of the American Educational Research Association. Los Angeles, 1981.
Weidenmann B. When good pictures fail: an information-processing approach to the effect of
illustrations / B. Weidenmann // Mandl H., Levin J.R. (eds.) Knowledge Acquisition from
Text and Pictures. Amsterdam: Elsevier (North-Holland), 1989.
Winn W. The design and use of instructional graphics / W. Winn // Mandl H., Levin J.R. (eds.)
Knowledge Acquisition from Text and Pictures. Amsterdam: Elsevier (North-Holland),
1989.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
