АНТИЧКА И РИМСКО-РОМЕЈСКА МАКЕДОНИЈА – РИЗНИЦА НА ПОЛИТИКОЛОШКИ КАТЕГОРИИ ВО СВЕТСКАТА ИСТОРИЈА
Povzetek
While summering up historical references, only the exclusive conclusions which support the thesis will be conveyed – that the Macedonian history is distinctive and individual, and different and foreign in relation to the so called history of the Hellenes. Fortunately, these exclusive inferences are “first class” – this is witnessed by eminent persons from the Hellenic genus, intellectuals, rhetorical philosophers, rhetors, and the most distinguished politicians of just that time, the time before the very demise of the Hellenic city-states, and right before the magnificent rise of Macedonia. The main historical impression is that: on one side is the historical sphere of the “joint defeat of all the Hellenes” and “deprivation of destiny of their famous city-states”, on the other, again, is – the separate history of the rise and glory of the antique Macedonians, their rulers, of the world basilea of Alexander of Macedonia. These two spheres are joint, as much as they are utterly opposed in their historic co-relation. Actually, the historical conditions are changing from the root, even the sharp border between the Hellenes and the barbarians, among whom are, of course, also the Macedonians, is disappearing, a process of cultural and social symbiosis comes about, according to which, Philip is the carrier of the exclusive idea for a global society. Understandably, these ideological aspirations do not come forth peacefully, because they are not only about a cultural “globalization”, but about a political one that must be carried out through war and fighting. So, such important material imposes a need for rereading history. The critical understanding of the contemporary conception of the humanities strives for diversity and differentness, for particularity and cultural equality: local investigation of the history is promoted, hierarchical assessment of cultures is refused, traditional prejudices about “high” and “low” cultures are being rejected, favouring particular historical peoples, states, cultures, on account of the already neglected peoples and cultures, is disregarded. It is well known that the “pet” of world historiography is classical Helada, and that its favourites are the Hellenic culture and Roman civilization. Traditional historiography not only disregards other nations and cultures, but it is also assigns them all to the general denominator of just these two cultures. It goes without saying that ancient Greek culture and Roman civilization are the dominant focus of world history, but the “word” of the ancient Greek and Roman historians, logographers, doxographers, must not be uncritically accepted; right here, one should “catch” the ancient Greek writers, who very often, in accordance with their xenophobic mentality, make sense of the world as divided into “domestic” and “foreign”, Hellenes and barbarians, into “battles between themselves” and “wars with foreigners” (Plato, Republic). However, - why does the momentous historiographic illusion of recent times happen – the unique historical phenomenon, the epoch of the Macedonian pambasilea, the most exclusive event in the history of the old continents, the idea of the ecumenical state and one unified civilization, to be called “Hellenism”! “Hellenism”, even though in that historical period, the most renowned Hellenic city-states are already entering the zone of the historical and cultural margin, contrary to the new world centers in Egypt and in the East, which are being founded by Alexander of Macedon and are being named by him as Alexandrides; so why not call this epoch “Alexandrism”, or “Macedonism” in accordance with the only carriers of this civilization – the Macedonian rulers.
Prenosi
Literatura
Платон. Политеја / Платон / прев. Е. Колева. Скопје, 2002.
Шукарова А. Филип II Македонски и атинските ретори / А. Шукарова. Скопје, 2003.
330 с.
Aristotle. Politics, Loeb Classical Library / Aristotle. Cambridge, Massachussetts: Harvard
University Press, 1959.
Borza E.:. In the Shedow of Olimpus: The Emergenci of Macedon / E.N. Borza. Princeton,
1990.
Isocrates. 3 vol. / Loeb Classical Library / Isocrates. Harvard University Press, 1961.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.