МАКЕДОНСКИЕ ИСТОЧНИКИ СЛОВАРЕЙ Ф. МИКЛОШИЧА
Povzetek
This paper deals with the Macedonian sources present in the dictionaries by Franc Mikloshich (1813–1891). The material from the Lexicon palaeoslovenicograeco-latinum emendatum auctum, published in Vienna 1862–1865 (further referred as Lexicon) and from Etymologisches Wörterbuch der Slavichen Sprachen, published in Vienna in 1886 (further referred as Etymological Dictionary) is analyzed in this work. The Old-Slavonic Dictionary, i.e. Lexicon has been the sole dictionary until now that uses sources from the Old-Slavonic Canon period and from all the redaction of the Church-Slavonic language for excerpting material, which means that this dictionary covers manuscripts written during a period of eight centuries (from 11th to 18th century). Considering the period when dictionaries were written it is clear that under the caption Bulg. – i.e. Bulgarisch, not only the Bulgarian but the Macedonian sources are hidden as well. In the review of sources given on the front pages of the Lexicon, one can recognize the renowned representative works of the Macedonian redaction of the Church-Slavonic language such as The Apostle of Ohrid (APOST.–OCHR.), The Psalter of Bologna (BON.), The Gospel of Radomir (EV.–MIH.), 13th century and the Apostle of Strumica (STRUM.) from 13th century. In addition to these, the records in the margins in some of the manuscripts can be treated as Macedonian sources. In the Etymological Dictionary of Slavonic languages, the following Macedonian sources were used: Miladinovci, Bxlgarski народни песни (mil.b.); Verković, Narodne pesme makedonskih Bugara (verk.b.) and Wörter aus dem apokryphen «veda» (vc.b.). It is clear that these all are well-known collections of Macedonian folk songs, the first one compiled by Miladinovci, the second one by Verković, and the latter source is the well-known Veda Slovena, a mystification written in South-eastern Macedonian dialect. In this paper some comparisons with the latest findings of the Macedonian historical lexicography are drawn.
Prenosi
Literatura
zbornik. Ljubljana, 1992. S. 1-6.
Mošin V. Ćirilski rukopisi Jugoslavenske akademije, I DIO / V. Mošin // Opis
rukopisa. Zagreb: JAZU, 1955.
Nazor A. Hrvatskoglagoljski izvori u Miklošičevu Lexiconu palaeoslovenicograeco-latinum / A. Nazor // Miklošičev zbornik. Ljubljana, 1992, 1 S. 3-20.
Nidorfer M. Bibliografija Franca Miklošiča / M. Nidorfer // Miklošičev zbornik.
Maribor, 1991. S. 279-286.
Pallasova E. Miklošič jako lexikograf staré církevní slovanštini / E. Pallasova //
Miklošičev zbornik. Ljubljana, 1992. S. 7-12.
Šivic-Dular A. Miklošič in slovenska etimologija / A. Šivic-Dular // XXVII seminar
slovenskega jezika, literature in kulture, 24.6.-13.7.1991. Zbornik predavanj.
Ljubljana, 1991. S. 29-45.
Šivic-Dular A. Pojem panonskoslovenski pri Miklošiču / А. Šivic-Dular //
Miklošičev zbornik. Ljubljana, 1992. S. 349-358.
Šturm-Šnabl K. Der Briefwechsel Franz Miklosich`s mit den Südslaven / K. SturmSchnabl // Korespondenca Frana Miklošiča z južnimi Slovani. Maribor, 1991.
Рибарова З. За речникот на македонските црковнословенски текстови /
З. Рибарова // Предавања на XXX меѓународен семинар за македонски
jазик, литература и култура. Скопjе, 1997. С. 57-64.
Тодоровски Г. Veda Slovena / Г. Тодоровски. Скопje, 1979.
Угринова-Скаловска Р. и др. Радомирово евангелие / Р. Угринова-Скаловска,
З. Рибарова. Скопje, 1998.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
