ОТ КОНТРАСТИВНЫХ ДО СОЦИОЛИНГВИСТИЧЕСКИХ ИССЛЕДОВАНИЙ ХОРВАТСКОГО И СЛОВЕНСКОГО ЯЗЫКОВ
Povzetek
The paper presents the contrastive socio-linguistic studies and projects of the Croatian and foreign languages, notably of Croatian and Slovene, the two neighboring and related languages. Some examples illustrate how the results of these studies are applied in the teaching of Croatian in Slovenian languages. (1) Teaching Croatian is unconceivable without the contrastive approach at the university level as well – all language courses, textbooks, monographs; different contrastive projects, etc. are based on the contrastive principle. (2) The results were used in preparing the curriculum for Croatian as an elective subject in Slovenian nine-year elementary schools (grades 7, 8 and 9), in preparing didactic sources and in the continual education programs for teachers. (3) Results of contrastive studies are also applied in other forms of advanced education, such as seminars for court interpreters, translators, for exams of Croatian as a foreign language, etc. It can be concluded that contrastive analyses, as well as error analyses and didactic sources based on them will continue to play a significant role in language teaching, particularly teaching of related languages; this is actually the only way in which the most persistent types of mistakes can be pre-empted and eliminated at all language / speech levels.
Prenosi
Literatura
Des ent / N. Desnica-Žerjavić. Zagreb: Filozofski fakultet, Odsjek za
Filip om jeziku: porijeklo – razvoj značenje /
Filip ić (ur.).
Filip
ur.). Zagreb: Institute of Linguistics,
Filip ent in European Languages/ R. Filipović. Zagreb: Zavod za
Ivir ntact Linguistics / V. Ivir, D. Kalogjera
Men redmetu i nazivu kontrastivne lingvistike / A. Menac // Strani jezici. 1973. 2/4.
Mog
: Zavod za lingvistiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu.
Pož dži //
Pož
i, problemi, putokazi (ur. M. Kovačević, D. Pavličević-Franić). 2002b. S.70-
Pož
loški dani održanoga u Rijeci od 3. do 5. prosinca 1998 (ur.
Pož
и
žic Bulc T. Jezikovni prenos pri učenju sorodnih jezikov (
srbohrvaščine) / T. Balažic Bulc // JiS 49/3–4. 2004. S. 77–89.
Benjak M. Bez predrasuda i stereotipa / M. Benjak, V. Požgaj Hadži (ur.). Rijeka: ICR. 2005.
nica-Žerjavić N. Strani akc
fonetiku : FF press, 2006.
ović R. Anglicizmi u hrvatskom ili srpsk
R. Filipović. Zagreb: Školska knjiga, 1990a.
ović R. Chapters in Serbo-Croatian-English Contrastive Grammar / R. Filipov
Zagreb: Institute of Linguistics, Faculty of Philosophy, University of Zagreb, 1985.
ović R. Languages in Contact of the 12th International Congress of Anthropological and
Ethnological Sciences / R. Filipović, М. Bratanić (
Faculty of Philosophy, University of Zagreb, 1990b.
ović R. The English Elem
lingvistiku, 1991. Vol. 3.
V. Languages in Contact and Contrast: Essays in Co
(ur.). Berlin; New York: Mouton de Gruyter, 1991.
ac A. Još o p
S. 244-251.
uš M. et. al. Čestotni rječnik hrvatskoga književnog jezika / M. Moguš, M. Bratanić,
M. Tadić (ur.). Zagreb
Školska knjiga, 1999.
gaj Hadži V. Automatizirani red riječi u hrvatskom i slovenskom jeziku / V. Požgaj Ha
Drugi hrvatski slavistički kongres: Zbornik radova I (ur. D. Sesar), 2001c. S. 577-585.
gaj Hadži V. et. al. Hrvatski jezik kao izborni predmet u slovenskoj devetogodišnjoj
osnovnoj školi / V. Požgaj Hadži, M. Benjak // Komunikacijska kompetencija u višejezičnoj
sredini: prikaz
77, 156-157.
gaj Hadži V. et. al. Hrvatski jezik kao strani/drugi dvije godine poslije: (rezultati ankete) /
V. Požgaj Hadži, M. Smolić // Riječki filološki dani: zbornik radova s Međunarodnoga
znanstvenog skupa Riječki filo
D. Stolac). 2000b. S. 321-341.
gaj Hadži V. et. al. Hrvatski jezik u slovenskoj osnovnoj školi (primjer
programske/udžbeničke jedinice) / V. Požgaj Hadži, M. Benjak // Zbornik radova Hrvatskog društva za primijenjenu lingvisitku Psiholingvistika i kognitivna znanost u hrvatskoj
primijenjenoj lingvistici (ur. D. Stolac, N. Ivanetić, B. Pricthard), 2003. S. 635-647.
Požgaj Hadži V. et. al. Hrvatski jezik / Srpski jezik / V. Požgaj Hadži, T. Balažic Bulc // Vodič
Požgaj Hadži V. et. al. Izbrane študije Vatroslava Kalenića / V. Požgaj Hadži, M. Smolić (ur.).
Pož
žgaj Hadži, M. Benjak // Teorija i mogućnosti
Pož
ne multi-konference, 17. do 19. oktober
, 2002c.
b. S. 127-146.
Pož . Požgaj Hadži //
v, N. Petkovska). 2000c. S. 155-170.
Pož minar slovenskog
ko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2001a.
Požgaj Hadži V. Vježbe iz hrvatskog ili srpskog jezika I / V. Požgaj Hadži. Ljubljana:
Samozaložba, 1990.
za polaganje ispita na visokoj razini. Ljubljana: Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani, 2004.
Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani,
2001b.
Požgaj Hadži V. et. al. Kultura i civilizacija u nastavi/učenju jezika (hrvatski i slovenski kao
strani/drugi) / V. Požgaj Hadži, N.Pirih Svetina // Strani jezici. 2002a. 32/¾. S. 145-154.
Požgaj Hadži V. et. al. O simultanom slovensko-hrvatskom bilingvizmu (na primjru slovenskohrvatskog bilingvala) / V. Požgaj Hadži, S. Kranjc // Strani jezici, 2001d. 30/3. S. 129-140.
gaj Hadži V. et. al. Pristup polifunkcionalnosti jezičnog diskursa (dijaloga) u udžbenicima
hrvatskog jezika kao stranog/drugog / V. Po
primjene pragmalingvistike: zbornik. (ur. L. Badurina). Zagreb; Rijeka: Hrvaško društvo za
primijenjenu lingvistiku, 2001e. S. 651-662.
gaj Hadži V. et. al. Slovensko-hrvatski paralelni korpus / V. Požgaj Hadži, M. Tadić //
Informacijska družba IS'2000: zbornik 3. mednarod
2000, Ljubljana, Slovenija: proceedings of the 3rd International Multi-Conference, 17-19
October 2000. (ur. V. Bavec i dr.). 2000a. S. 70-74.
Požgaj Hadži V. Hrvaščina in slovenščina v stiku / Hrvatksi i slovenski u kontaktu /
V. Požgaj Hadži. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete
Požgaj Hadži V. Hrvatski i slovenski / V. Požgaj Hadži // Zbornik Zagrebačke slavističke škole:
trideset godina rada (1972-200) (ur. S. Botica). 2001
Požgaj Hadži V. Ispravljanje govornih grešaka / V. Požgaj Hadži // Suvremena metodika nastave
hrvatatskog ili srskog jezika. 1990. 15/½. S. 49-54.
Požgaj Hadži V. Klasifikacija govornih napak pri slovenskih študentih hrvaškega ali srbskega
jezika / V. Požgaj Hadži // Jezik in slovsvo. 1987/88. 33/½. S. 25-32.
gaj Hadži V. Komunikacijsko-kontrastivni sustav učenja srodnih jezika / V
Makedonsko-slovenečki naučen sobir: jazičnite literaturnite i kulturnite relacii megju
Makedonija i Slovenija (ur. A. Spaso
Požgaj Hadži V. Nacrt vježbenice: «Fonetske vježbe iz hrvatskog jezika» / V. Požgaj Hadži,
M. Smolić. 1998. 13/½. S. 107-113.
gaj Hadži V. Tudi to je slovenščina / V. Požgaj Hadži, I. Ferbežar // 37. se
jezika, literature i kulture (ur. I. Orel). Ljubljana: Center za slovenščino kto drugi / tuji jezik.
Oddelka za slovenisti
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
