RE-PREZENTACIJA MAKA DIZDARA NA INTERNETU
Povzetek
We are living or we used to live in times of globalization, but not many of us know how to define its effects on the kind of communication we all comprehend. Being a new type of media, computers have partially replaced the kind of communication we were familiar with untill the television as a media was born, but it has also replaced the television itself, leading to the fact that computer technology brings about media revolution. Internet transforms the way we communicate and those changes, furthermore, affect us. Important notion regarding Internet culture is that it is a culture of the creator of the Internet, and it is a system of values and beliefs that form our behaviour. The way in which literature exists on the Internet and how its consumers communicate with one another we observed on the example of Max Dizdar - his character and work on the Internet. Literature on the Internet is usually presented through 4-part system, including: Wikipedia (Internet encyclopedia), forum, blog and the official sites. The other forms of re-presentation can or do not have to be present, depending on the fact how interesting the sites are and how many visits per site there are. Representation of Mak Dizdar in all those forms of Internet communication have shown that the Internet communication abstracts the space and time and it circles in waves through virtual spaces, making the consumers a display in which millions of light impulses circle in their homes. Based on the results, it can be noted that the new system of communication is supported by networked integration which is the basic characteristics of its activation and inclusion of all cultural expressions. Therefore, the only important thing for the user becomes the message itself and the past, the presence and the future can be programmed to merge into mutual communication within one single message.
Prenosi
Literatura
društvu. Zagreb: Naklada Jesenski i Turk.
Castells. Manuel. 2000. Informacijsko doba: ekonomija, društvo, kultura, I. dio,
Uspon umreženoga društva. Zagreb: Golden marketing.
Cvjetičanin. Biserka. 2007. Interkulturni dijalog i digitalna kultura. Zarez. 209.
Zagreb.
(http://www.zarez.hr/209/zariste2.html)
Dizdar. Mak. 1997. Kameni spavač. Sarajevo: Svjetlost.
Giddens. Anthony. 2005. Odbjegli svijet: kako globalizacija oblikuje naše živote.
Zagreb: Klub studenata sociologije Diskrepancija, Naklada Jesenski i Turk.
Hladnik. Miran. 2007. Wikipedija v izobrazlevalnem procesu.
(http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/mh/wikivizobr.html)
Lanier. Jaron. 2005. Digital maoism: The Hazards of the New Online Collectivism.
(http://www.edge.org/3rd_culture/lanier06/lanier06_index.html)
Magary. Al. 2005. Criticism of Wikipedia. Humanist Discussion group 19.
(http://lists.village.virginia.edu/lists archive7Humanist/v19/0347.html)
Marušić. Stanislav. 2005. Homo mobilis. Komunikacija. 10.
(http://www.ericsson.com/hr/etk/novine/kom1005/komunikacijska_prizma.shtml)
Meštrović. Matko. 2002. Vrijeme zbilje: ususret evolucijskom ubrzanju. Zagreb:
Naklada Jesenski i Turk.
Uzelac. Aleksandra. Digitalna kulturna dobra u informacijskom društvu između
javne domene i privatnoga vlasništva. 2004. Medijska istraživanja. 1.
(http://www.mediaresearch.cro.net/clanak.aspx?l=hr&id=222)
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
