TRANSFORMACIJA LJUDSKEGA IN KULTURNI SPOMIN V NEKATERIH PROZNIH DELIH MIŠKA KRANJCA
Ob stoletnici rojstva Miška Kranjca (1908–1983)
Sažetak
The article Transformation of the popular element and cultural memory in selected prose works of Miško Kranjec, which commemorates the centenary of the writer's birth (1908-1983), is an intertextual analysis of Slovenian folk-song references in Kranjec’s short stories Na valovih Mure (1931) and Lepa Vida prekmurska (1972) as well as in his novels Povest o dobrih ljudeh (1940) and Strici so mi povedali (1974). As such, the article corroborates the idea that the syncretic illustration (text and melody) of the Slovenian folk song is an intertextual source of inspiration not only for individually authored poetry but likewise for the prose of any period and style of the Slovenian literary history.
Downloads
##submission.citations##
Riječ, časopis za filologiju. 9/2. Rijeka. 77–92.
Burke. Peter. 2007. Kaj je kulturna zgodovina. Prevedel Matjaž Šprajc, spremna
beseda Vanesa Matajc. Ljubljana: Založba Sophia.
Dravec. Josip. 1957. Glasbena folklora Prekmurja. Ljubljana: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti.
Golež Kaučič. Marjetka. 1991. Vloga ljudske pesmi v proznem izročilu na primeru
romana Jožeta Snoja Fuga v križu. Traditiones 20. Ljubljana. 115–126.
-- 2002. Slovenska ljudska pripovedna pesem (balada) in njeni odsevi v Prešernovi
ter odmevi v sodobni poeziji. Romantična pesnitev. Obdobja 19 (ur. Marko Juvan).
Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-- 2003a. Ljudsko in umetno: dva obraza ustvarjalnosti. Ljubljana: ZRC SAZU
(zbirka Folkloristika).
-- 2003b. Teorija intertekstualnosti in njena uporaba v folklorističnih raziskavah.
Slavistična revija. 51/posebna številka. Ljubljana. 311–328.
-- 2004. Rošlin in Verjanko. Transformacija ljudske balade v sodobna prozna
besedila. Traditiones. 33/2. Ljubljana. 93–115.
-- 2007. Ljudsko pesemsko izročilo kot kulturni spomin Jančarjevega romana in
drame Katarina, pav in jezuit. Traditiones. 36/2. Ljubljana. 77–113.
Golež. Marjetka. Kumer. Zmaga. Terseglav. Marko. Vrčon. Robert. 1998. Slovenske
ljudske pesmi, četrta knjiga: pripovedne pesmi. Ljubljana: Slovenska matica.
Halbwachs. Maurice. 2001. Kolektivni spomin. Prevedel Drago Rotar, spremna
beseda Taja Kramberger. Ljubljana: Studia humanitatis.
Juvan. Marko. 1989. Med identifikacijo in negacijo: pripovedkovni intertekst v
Cankarjevi povesti Potepuh Marko in kralj Matjaž. Slavistična revija. 37/4.
Ljubljana. 471–487.
-- 1997. O literaturi kot kulturnem spominu. Primerjalna književnost. 20/2.
Ljubljana. 67–82.
-- 2000. Intertekstualnost. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon).
-- 2005. Kulturni spomin in literatura. Slavistična revija. LIII/3. Ljubljana. 379–400.
-- 2006a. Kulturni spomin in literarni žanri: primer slovenskega soneta. Slavica
litteraria. Brno. 195–205.
-- 2006b. Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature. Ljubljana:
Literatura (Novi pristopi).
Koron. Alenka. 2006. Intertekstualnost, rewriting in samocitiranje: Zgodbe s
panjskih končnic Lojzeta Kovačiča. Ljubljana: Slovenska kratka pripovedna proza.
Obdobja 23 (ur. Irena Novak Popov). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji
jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 159–
171.
Kranjec. Miško. 1974. Strici so mi povedali: ljudje, viri in pojasnila. Murska Sobota:
Pomurska založba.
-- 1977. Lepa Vida prekmurska. Ljubljana: Cankarjeva založba.
-- 1978a. Na valovih Mure: izbor novel. Ljubljana, Murska Sobota: Mladinska
knjiga, Pomurska založba.
-- 1978b. Povest o dobrih ljudeh. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kumer. Zmaga. 1983. Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana:
Slovenska matica.
-- 1996. Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. Ljubljana: ZRC SAZU.
-- 2001. Je ohcet vesela …: ljudske svatbene pesmi na Slovenskem. Ljubljana: Kres.
Kumer. Zmaga. Matičetov. Milko. Merhar. Boris. Vodušek. Valens 1970. Slovenske
ljudske pesmi, prva knjiga: pripovedne pesmi (SLP I). Ljubljana: Slovenska matica.
Kumer. Zmaga. Matičetov. Milko. Vodušek. Valens. 1981. Slovenske ljudske
pesmi, druga knjiga: pripovedne pesmi (SLP II). Ljubljana: Slovenska matica.
Paternu. Boris. 1980. Ustno slovstvo kot osnova literarnega ustvarjanja. Glasnik
SED. Ljubljana. 20/2. 71, 80.
Pogačnik. Jože. 1988. Slovenska lepa Vida ali hoja za rožo čudotvorno: motiv lepe
Vide v slovenski književnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1998. Ljubljana: DZS.
Slovenska književnost. 1996. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Štrekelj. Karel. 1980a. Slovenske narodne pesmi, prvi zvezek. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
-- 1980b. Slovenske narodne pesmi, drugi zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba.
-- 1980c. Slovenske narodne pesmi, tretji zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba.
-- 1980č. Slovenske narodne pesmi, četri zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Terseglav. Marko. 1979. Prešeren in ljudska pesem: doktorska disertacija. Ljubljana:
Filozofska fakulteta.
-- 1987. Ljudsko pesništvo. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon).
-- 1995. Prešernovo delo za slovenske ljudske pesmi. Ljubljana. Traditiones. 24.
Ljubljana. 109–124.
Tucovič. Vladka. 2006. Motiv ribe Faronike v slovenski književnosti in likovni
umetnosti 20. stoletja. Traditiones. 35/1. Ljubljana. 51–68.
Zadravec. Franc. 1988. Poet prekmurskih ravnin: Miško Kranjec (1908–1983).
Murska Sobota: Pomurska književnost.
-- 2007. Miško Kranjec (1908–1983): monografija. Ljubljana: Prešernova družba.
Autori predstavljaju časopisu originalne radove temeljene na rezultatima vlastitih istraživanja. Suautori su osobe koje su u značajnoj mjeri doprinijele radu. Autor (i suautori) šalju članak zajedno s popunjenim Prijavnim obrascem (Paper Submission Form) koji ujedno ima svrhu suglasnosti s objavljivanjem rada.
Časopis prima neobjavljene znanstvene radove. Ne primaju se članci koji u velikoj mjeri ponavljaju već objavljene radove autora. U ponavljanja se ubraja kompilacija, odnosno tekst sastavljen od isječaka iz objavljene monografije ili od isječaka iz nekoliko drugih radova. Nedopustivi su plagijati i pretjerano citiranje tuđih radova (trećina ukupnoga opsega članka, ili više). Svi citati, posuđeni ulomci i građa trebaju biti popraćeni uputnicom na izvornik, odnosno na autora i primarni izvor. U slučaju ako je udio tuđeg teksta prevelik, autoru će se preporučiti skraćivanje citata i proširenje opsega originalnoga teksta.
Autor treba dobiti sva potrebna dopuštenja za korištenje posuđene građe (ilustracije i sl.), a za koja on ne posjeduje autorska prava. Autor jamči da članak ne sadrži podatke koji nisu pogodni za javno objavljivanje, između ostaloga i tajne podatke.
Popis literature obuhvaća samo one bibliografske jedinice i poveznice koje su zaista upotrijebljene tijekom istraživanja i koje su u tekstu
Preporuka je da se u tekstu navedu podaci o financijskoj podršci provedenog istraživanja (ako ona postoji). Također se može navesti i zahvala kolegama koji su pripomogli nastanku rada, a koji nisu suautori.
Predajući uredništvu rukopis i Prijavni obrazac autor je službeno dao suglasnost da se njegov rad objavi u časopisu Filološke studije. Autor je i dalje vlasnik autorskih prava članka. Autori imaju pravo povući članak u bilo kojoj fazi njegova razmatranja (do trenutka njegove objave na internetskoj stranici) uz to da trebaju o tome pismeno obavijestiti uredništvo.
Objava članaka je besplatna. Sadržaj je dostupan uz licencu Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
