TRANSFORMACIJA LJUDSKEGA IN KULTURNI SPOMIN V NEKATERIH PROZNIH DELIH MIŠKA KRANJCA
Ob stoletnici rojstva Miška Kranjca (1908–1983)
Povzetek
The article Transformation of the popular element and cultural memory in selected prose works of Miško Kranjec, which commemorates the centenary of the writer's birth (1908-1983), is an intertextual analysis of Slovenian folk-song references in Kranjec’s short stories Na valovih Mure (1931) and Lepa Vida prekmurska (1972) as well as in his novels Povest o dobrih ljudeh (1940) and Strici so mi povedali (1974). As such, the article corroborates the idea that the syncretic illustration (text and melody) of the Slovenian folk song is an intertextual source of inspiration not only for individually authored poetry but likewise for the prose of any period and style of the Slovenian literary history.
Prenosi
Literatura
Riječ, časopis za filologiju. 9/2. Rijeka. 77–92.
Burke. Peter. 2007. Kaj je kulturna zgodovina. Prevedel Matjaž Šprajc, spremna
beseda Vanesa Matajc. Ljubljana: Založba Sophia.
Dravec. Josip. 1957. Glasbena folklora Prekmurja. Ljubljana: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti.
Golež Kaučič. Marjetka. 1991. Vloga ljudske pesmi v proznem izročilu na primeru
romana Jožeta Snoja Fuga v križu. Traditiones 20. Ljubljana. 115–126.
-- 2002. Slovenska ljudska pripovedna pesem (balada) in njeni odsevi v Prešernovi
ter odmevi v sodobni poeziji. Romantična pesnitev. Obdobja 19 (ur. Marko Juvan).
Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko
Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
-- 2003a. Ljudsko in umetno: dva obraza ustvarjalnosti. Ljubljana: ZRC SAZU
(zbirka Folkloristika).
-- 2003b. Teorija intertekstualnosti in njena uporaba v folklorističnih raziskavah.
Slavistična revija. 51/posebna številka. Ljubljana. 311–328.
-- 2004. Rošlin in Verjanko. Transformacija ljudske balade v sodobna prozna
besedila. Traditiones. 33/2. Ljubljana. 93–115.
-- 2007. Ljudsko pesemsko izročilo kot kulturni spomin Jančarjevega romana in
drame Katarina, pav in jezuit. Traditiones. 36/2. Ljubljana. 77–113.
Golež. Marjetka. Kumer. Zmaga. Terseglav. Marko. Vrčon. Robert. 1998. Slovenske
ljudske pesmi, četrta knjiga: pripovedne pesmi. Ljubljana: Slovenska matica.
Halbwachs. Maurice. 2001. Kolektivni spomin. Prevedel Drago Rotar, spremna
beseda Taja Kramberger. Ljubljana: Studia humanitatis.
Juvan. Marko. 1989. Med identifikacijo in negacijo: pripovedkovni intertekst v
Cankarjevi povesti Potepuh Marko in kralj Matjaž. Slavistična revija. 37/4.
Ljubljana. 471–487.
-- 1997. O literaturi kot kulturnem spominu. Primerjalna književnost. 20/2.
Ljubljana. 67–82.
-- 2000. Intertekstualnost. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon).
-- 2005. Kulturni spomin in literatura. Slavistična revija. LIII/3. Ljubljana. 379–400.
-- 2006a. Kulturni spomin in literarni žanri: primer slovenskega soneta. Slavica
litteraria. Brno. 195–205.
-- 2006b. Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature. Ljubljana:
Literatura (Novi pristopi).
Koron. Alenka. 2006. Intertekstualnost, rewriting in samocitiranje: Zgodbe s
panjskih končnic Lojzeta Kovačiča. Ljubljana: Slovenska kratka pripovedna proza.
Obdobja 23 (ur. Irena Novak Popov). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji
jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 159–
171.
Kranjec. Miško. 1974. Strici so mi povedali: ljudje, viri in pojasnila. Murska Sobota:
Pomurska založba.
-- 1977. Lepa Vida prekmurska. Ljubljana: Cankarjeva založba.
-- 1978a. Na valovih Mure: izbor novel. Ljubljana, Murska Sobota: Mladinska
knjiga, Pomurska založba.
-- 1978b. Povest o dobrih ljudeh. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kumer. Zmaga. 1983. Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana:
Slovenska matica.
-- 1996. Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. Ljubljana: ZRC SAZU.
-- 2001. Je ohcet vesela …: ljudske svatbene pesmi na Slovenskem. Ljubljana: Kres.
Kumer. Zmaga. Matičetov. Milko. Merhar. Boris. Vodušek. Valens 1970. Slovenske
ljudske pesmi, prva knjiga: pripovedne pesmi (SLP I). Ljubljana: Slovenska matica.
Kumer. Zmaga. Matičetov. Milko. Vodušek. Valens. 1981. Slovenske ljudske
pesmi, druga knjiga: pripovedne pesmi (SLP II). Ljubljana: Slovenska matica.
Paternu. Boris. 1980. Ustno slovstvo kot osnova literarnega ustvarjanja. Glasnik
SED. Ljubljana. 20/2. 71, 80.
Pogačnik. Jože. 1988. Slovenska lepa Vida ali hoja za rožo čudotvorno: motiv lepe
Vide v slovenski književnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1998. Ljubljana: DZS.
Slovenska književnost. 1996. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Štrekelj. Karel. 1980a. Slovenske narodne pesmi, prvi zvezek. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
-- 1980b. Slovenske narodne pesmi, drugi zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba.
-- 1980c. Slovenske narodne pesmi, tretji zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba.
-- 1980č. Slovenske narodne pesmi, četri zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Terseglav. Marko. 1979. Prešeren in ljudska pesem: doktorska disertacija. Ljubljana:
Filozofska fakulteta.
-- 1987. Ljudsko pesništvo. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon).
-- 1995. Prešernovo delo za slovenske ljudske pesmi. Ljubljana. Traditiones. 24.
Ljubljana. 109–124.
Tucovič. Vladka. 2006. Motiv ribe Faronike v slovenski književnosti in likovni
umetnosti 20. stoletja. Traditiones. 35/1. Ljubljana. 51–68.
Zadravec. Franc. 1988. Poet prekmurskih ravnin: Miško Kranjec (1908–1983).
Murska Sobota: Pomurska književnost.
-- 2007. Miško Kranjec (1908–1983): monografija. Ljubljana: Prešernova družba.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
