Smernice za avtorje

POZIV K ODDAJI PRISPEVKOV ZA DVE ŠTEVILKI ČASOPISA FILOLOŠKE PRIPOMBE V LETU 2023

Vljudno vas vabimo k oddaji prispevkov za naslednji številki časopisa Filološke pripombe (Philological Studies), ki bosta izšli leta 2023. 

Rok

10. 4. 2023

Tematskih sklopov

Vsebina mora ustrezati enemu izmed naslednjih tematskih sklopov:

1. Filozofsko-kulturološki problemi
2. Zgodovina in filologija
3. Jezik v zgodovinsko-kulturnem kontekstu
4. Literatura v medkulturnem kontekstu
5. Sodobna situacija v kulturi, jeziku in literaturi
6. Jezikoslovje in poučevanje tujih jezikov
7. Recenzije, poročila in zapiski

Avtor samostojno opredeli in poimenuje tip znanstvenega prispevka (strokovni prispevek, izvirni znanstveni prispevek, predhodno poročilo, pregledni prispevek). Zaželeno je podati UDK.

Format

Priporočljiv obseg prispevka je od 8 do 16 strani formata A5 (do 40000 znakov brez povzetka in seznama literature). Tehnični napotki: urejevalnik besedil Microsoft Word (Windows), rob 2 cm na vse strani, razmik med vrsticami 1,0, zamik 0,5 cm naj bo ustvarjen avtomatično. Velikost pisave naslova in osnovnega teksta mora biti 10, velikost pisave pri podatkih o avtorju, ključnih besedah, povzetku in seznamu literature pa 9. Uporabljena naj bo pisava Times New Roman.

Jezik

Revija sprejema prispevke v ruščini, makedonščini, slovenščini, srbščini, hrvaščini ali angleščini.

Naslov

Naslov naj bo na sredini, napisan z velikimi črkami.

Podatki o avtorju

Podatki o avtorju so sporočeni po naslednjem vzorcu: Ime, (začetnica patronima), priimek. Polno ime inštitucije, ORCID. e-naslov. Mesto, država. Informacije morajo biti podane tako v angleščini kot v jeziku članka.

Ključne besede

Ključne besede (8-10) morajo biti ločene z vejicami in podane v angleščini in jeziku članka.

Povzetek

Povzetek sestavlja od 150 do 250 besed. Vključevati mora osnovno predstavitev prispevka in mora biti informativen (lastnih razlag in presoj tukaj še ni). Povzetek napoveduje cilje in naloge znanstvenega prispevka, omeni uporabljene metode in dobljene rezultate ter izsledke. Biti mora strukturiran in povezan (smiselni in logični prehodi). Enako velja za angleški povzetek. Pri recenziji naj se namesto povzetka navede celosten bibliografski opis prispevka, ki je recenziran. Zapisan naj bo tako v izvirniku kot preveden v angleščino. Primer:

• Рецензия на: Ковиловски, Славчо. Македонското женско творештво во XIX век. Скопје: Институт за македонска литература, 2018. 318 с.
• A review of: Kovilovski, Slavcho. (2018). Makedonskoto žensko tvoršestvo vo XIX vek [Macedonian Women Art in the 19th Century]. Skopje: Institut za makedonska literatura. 318 p. (In Macedonian.)

Zahvale

Zahvale za pomoč pri financiranju in izrazi hvaležnosti kolegom naj bodo navedeni za angleškim povzetkom in pred glavnim besedilom, in sicer v ležeči pisavi.

Slikovno gradivo

Slikovno gradivo (zemljevide, sheme, grafikone, fotografije) je treba poslati podpisano v ločenih dokumentih (formati jpg, jpeg) ali v dokumentu z besedilom. Če se v prispevku pojavljajo specifični simboli, naj bo priložena verzija v formatu pdf.

Opombe

Opombe se v prispevku nahajajo na dnu strani, pod črto, v njih pa so podani dodatni podatki. Velikost pisave naj bo 8, oštevilčevanje splošno. V opombe se lahko zapiše podatke o informantih, podatke o arhivih, povezave do elektronskih publikacij neznanstvenega značaja, odsvetuje pa se jih uporabljati kot pomoč za navajanje znanstvenih virov. Okrajšave in kratice, kot so abreviaturne oznake arhivov, so pojasnjene v opombah pod črto. Polnemu imenu arhiva v oglatem oklepaju sledi še ime v angleščini. Imen arhivskih virov se zato ne vključuje niti v seznam literature niti v rubriko “Seznam literature”. Geografske in druge okrajšave se pojasni v seznamu «Okrajšave», ki stoji takoj za besedilom prispevka. Sem uvrščamo vse abreviature, ki krajšajo katero izmed uporabljenega gradiva. Primeri:

• Писцовая книга Михаила Кайсарова по Перми Великой Чердыни (1623–24 гг.). Список 1877 г. Фонд рукописей. Ф. 256. № 308. Лл. 46–152. Российская государственная библиотека [Russian State Library], Москва
• СРГН 15 – Словарь русских народных говоров. Вып. 15. Филин, Федот П. (Гл. ред.). Ленинград: Наука, 1979.

Citiranje

Pri citiranju zvočnih zapisov naj bodo ti označeni z ležečo pisavo. Referenca na informanta se nahaja v opombi, nanjo kaže številka za samim citatom. Informanta se sme v opombi označiti z inicialkami (npr. PAI) ali s številkami (npr. [inf. 1]). Kakšna bo polna opredelitev, je odvisno od avtorja. Primera:

• ПАИ – Петрова Анна Ивановна, 1935 г. р., род. в с. Юрла Пермского края, проживает в Перми; зап. Б.Г. Сидоров в 2013 г.
• Инф. 1 – жен., 1935 г. р., Пермь; зап. в 2013 г.

Seznam literature

V samem tekstu se na literaturo sklicuje po naslednjem vzorcu: (Petrović, 1955: 137–138). Če se sklicujemo na vsaj dva vira, je ločnica med navedkoma (ali več navedki) podpičje: (Караџић, 1988: 46; Вакарелски, 2006: 21). Na koncu besedila stoji abecedni seznam vse uporabljene literature. Upošteva se stil citiranja Chicago Manual of Style. Če je citiranega veliko neznanstvenega gradiva (časopisni članki, leposlovje …), se tega lahko razporedi v drug, ločen seznam, ki se imenuje «Viri» in je razmeščen pred seznam z imenom «Literatura». Oblikovan je enako, navedki, ki so v njem, pa niso ponovljeni v seznamu «References». Pri citiranju velikega obsega neznanstvenih internetnih virov (kot so novice, blogi, forumi, socialna omrežja …) je lahko hiperpovezava na vir navedena že v opombi na dnu strani pod besedilom samim, in sicer v okroglem oklepaju, v končnem seznamu pa je obvezno dodati dostop po tem vzorcu:

• Туркова, Ксения. (2018). Токсичный рыбкагейт и ихтамнет-2. Сноб, 16 февраля. URL: https://snob.ru/entry/157688/ (accessed April 6, 2019).
• Фактор роста, ИМХО фсё оки: как Интернет меняет нашу речь. URL: https://piter-trening.ru/kak-internet-menyaet-nashu-rech/ (accessed December 15, 2018).

Če prispevek ne predvideva opomb pod črto, se za člankom izdela ločen seznam «Spletni viri», ki v seznamu «References» ni ponovljen. Seznam «Literatura» je sestavljen po abecednem vrstnem redu - gre za tisto abecedo, ki jo uporablja jezik, v katerem je napisan prispevek. V prispevkih v cirilici so na prvem mestu cirilične navedbe, za temi latinične, za temi (če obstajajo) pa navedbe v drugih grafijah. Primeri:

Monografija

• Elam, Keir. (2001). The Semiotics of Theatre and Drama. London and New York: Routledge.

Prispevek v zborniku ali na delovni konferenci

• Разумова, Ирина А. (2009). Письменные традиции современной семьи: проблемы собирания и изучения. В Неклюдов, Сергей Ю. (Ред.). До и после литературы. Тексты «наивной словесности». Москва: Изд-во Российского государственного гуманитарного университета. 83–105.

Celoten zbornik

• Моjсиева-Гушева, Jасмина, Тошева, Даниела, Митковски, Љупчо (Ур.). (2018). За Душата: Зборник на текстови од Меѓународната научна конференција (1–3 јуни 2016 година, Скопје). Скопjе: Здружението на класични филолози „Антика“; Филозофското друштво на Македонија.

Prispevek v reviji

• Bessier, Jean. (2007). Some notes on comparative literature. Literary Context No 5. 29-39.

Prispevek v časopisu

• Луканин, А. (1858). Город Соликамск в историческом и археологическом отношениях. Пермские губернские ведомости, №41.

Publikacija na spletu

• Hutcheon, Linda. (1998). Irony, Nostalgia and the Postmodern. Available at: http://www.library.utoronto.ca/utel/criticism/hutchinp.html (accessed January 3, 2008).

References (seznam literature v angleščini)

V razdelku “References” so uporabljena gradiva navedena skladno z angleško abecedo. Če je med literaturo samo gradivo v angleščini, je ta rubrika edina rubrika, v njej pa se navaja enako kot v zgornjih primerih (zamenjan je zgolj jezik). Če je med literaturo samo neangleško latinično gradivo, se rubrika imenuje »Literatura / References«, upošteva se vsa že znana pravila, pri tem pa so naslovi gradiva (naslovi monografij, prispevkov, zbornikov, revij) v celoti prevedeni v angleščino. Prevod je zapisan v oglatem oklepaju. Primer:

• Menac, Antica, Fink-Arsovski, Željka, Venturin, Radomir. (2014). Hrvatski frazeološki rječnik [Croatian phraseological dictionary]. Zagreb: Naklada Ljevak. (In Croatian.)

Za vsa gradiva, ki niso napisana v angleščini, je na koncu navedka v oklepaju treba navesti jezik publikacije. Primer:

• Durkheim, d’É. (1967). Les règles de la méthode sociologique. 16e édition. Paris: Les Presses universitaires de France. (In French.)

Če seznam literature vsebuje manjše število prispevkov v cirilici, se imenuje »Literatura / References«. Transliteracija naslovov prispevkov in monografij ter njihovi prevodi se navajajo v oglatih oklepajih: Primer:

• Минова-Ѓуркова, Лилjана. (2000). Синтакса на македонскиот стандарден jазик. Skopje: Magor. [Minova-Gjurkova, Liljana. (2000). Sintaksa na makedonskiot standarden jazik [The syntax of Macedonian standard language]. Skopje: Magor. (In Macedonian.)]

V vseh drugih primerih seznamu literature sledi poseben seznam “References”. Imena nelatiničnih gradiv je treba transliterirati. V rubriki “References” se uporabljajo naslednje okrajšave: Ed(s). (editor(s)), Compl. (complier), Trans. (translator), Comment. (commentator), Univ. (university), et al. (in drugo). Pred imenom zbornika se doda predlog In. Pred hiperpovezavo do spletne publikacije pa se pripiše Available at. Pri referenci na prevedeno literaturo v oglati oklepaj zapišemo podatke o izvirni izdaji. Gre za tiste podatke, ki jih vsebuje tudi prevod. Primer:

• Latur, Bruno. (2014). Peresborka sotsial’nogo: vvedenie v aktorno-setevuiu teoriiu [Trans. from Latour, Bruno. (2005). Reassembling the social: Introduction to actor-network theory. Oxford: Oxford Univ. Press]. Moscow: Izdatel’skii dom Vysshei shkoly ekonomiki. (In Russian).

Kraj izdaje in ime založbe se ne okrajšujeta. Kraj izdaje se zapiše tudi v angleščini, ime založbe pa se transliterira, prevede pa ne. Primeri:

Monografija:

• Čajkanović, Veselin. (1994). Stara srpska religija i mitologija [Old Serbian religion and mythology]. Beograd: Prosveta. (In Serbian.)

Izdaja v več knjigah:

• Vinogradova, Ludmila N., Levkievskaya Elena E. (Comps.). (2012). Narodnaya demonologiya Poles’ya. T. 2: Demonologizatsiya umershikh lyudey [Folk demonology of Polesie. Vol. 2: Demonization of deceased people]. Moscow: Rukopisnye pamiatniki Drevnei Rusi. (In Russian.)

Prispevek v zborniku:

• Koriakovtseva, Elena I. (2015). Iazyk sovremennykh SMI v epokhu globalizatsii: k voprosu ob innovatsiiakh i innovatsionnykh protsessakh [Mass media language in an epoch of globalization: to the question of innovations and innovative processes]. In Novospasskaya, Natalia V. (Compl.). Mnogomernye miry iazyka [Multidimensional worlds of language]. Moscow: Izdatel’ctvo Rossiiskogo Universiteta druzhby narodov. 108-123. (In Russian.)

Prispevek v reviji:

• Didenko, Nataša. (2017). Dejnosta na muzičkite kulturno-umetnički organizacii vo Makedonija vo 1958 godina [The activity of music and cultural organizations in Macedonia in 1958]. Makedonski folklor [Macedonian folklore], 72. 169-183. (In Macedonian.)

Publikacija na spletu:

• Golub, Irina B. (1997). Stilistika russkogo iazyka. Paronimiia i paronomaziia [Stylistics of the Russian language. Paronymy and paronomasia]. Moscow: Rol’f; Airis-press. Available at: http://bit.ly/2mXz2hi (accessed Junе 8, 2015). (In Russian.)