SLIKARSKA MOČ JEZIKA V BESEDILIH TRUBADURK IN PRECIÓZ
Povzetek
V članku so na podlagi študij Julie Kristeve Tales of Love (1987) in Marie Nikolajeve Reading for Learning (2015) obravnavana izbrana dela avtoric: od srednjeveških trubadurk, razsvetljenskih precióz, romantičnih pravljičark do sodobnih trubaduric. Besedila avtoric so intertekstualna, prevladujejo čustveni motivi (ljubezen, zaupanje, zvestoba), podprti z dejanji (ljubezenski preizkus), simboli (vrt, vrelec, zid). Avtorice se izražajo z metaforami, pogost je literarni paralelizem – pozunanjenje notranje pokrajine – dobesedna in čustvena zima. Pri tem likovne podobe prevajajo v besedilni svet, v obliko pesmi (Azalais de Porcairagues, Comtessa de Dia, Maria de Ventadorn), v spomine (Helena Kottanner) in pravljice (Jeanne Marie Leprince de Beaumont).
Prenosi
Literatura
Apuleius, Lucius. (1981). Metamorfoze ali Zlati osel/Apulej. Prevedel, spremno besedo in opombe napisal Primož Simoniti. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Bogin, Magda. (1976). The Women Troubadours. New York, London, Ontario: Paddington Press.
Brukner, Matilda T., Shepard, Laurie, White, Sara (2000). Songs of the Women Troubadours. New York, London: Taylor & Francis.
Dović, Marijan. (2003). Bourdieujeva radikalna vizija umetnostnega in literarnega polja. Sodobnost (1963), 67/10. Available at https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GC6HUROF?&language=eng (accessed 26. 02. 2020).
Ehrhardt, Holger. (2012). Dorothea Viehmann. Kassel: Euregioverl.
Golob, Nataša. (2012). Barbara of Celje (Cilli), In Search of Her Image. Art and architecture around 1400: global and regional perspectives = Umetnost okrog 1400: globalni in regionalni pogledi. Maribor: Filozofska fakulteta. 103–118.
Grdina, Igor, Štih, Peter. (1999). Spomini Helene Kottanner, ženski glas iz srednjega veka. Ljubljana: Nova revija.
Ilc, Andrej, Albrect, Fran, et al. (2011). Najlepše pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Kay, Sarah. (1990). Subjectivity in Torubadour Poetry. Cambridge: Cambridge University Press.
Kinck, Anne L. ed. (2015. Medieval Woman's Song. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, Inc.
Kristeva, Julija. (1987). Tales of Love. New York: Columbia University Press.
Menart, Janez. (2001). Roman o roži (odlomki). Rast, revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, 12/ 12. 545–547.
Nikolajeva, Maria. (2001). How Picturebooks Work. University of Cambridge. Amsterdam, Philadelphia : John Benjamins Publishing Company.
Nikolajeva, Maria. (2015). Reading for Learning: cognitive approaches to children's literature. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing Company.
Novak, Boris A. (1998). Trubadurski kult oblike kot jezikovnega ekvivalenta ljubezni. Primerjalna književnost, 21/2. 15–44.
Novak, Boris A. (2000). Prešeren kot trubadur. Sodobnost (1963), 48/12. Available at http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EBA4QKVQ (accessed 26. 02. 2020).
Novak, Boris A. (2003a). Ljubezen iz daljave, O Trubadurskem kultu ljubezni. Sodobnost (1963), 67/9. Available at http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W65HLD8I. (accessed 26. 02. 2020).
Novak, Boris A. (2003b). Trubadurska lirika. Sodobnost (1963), 67/9. Available at http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3WJGEL8 . (accessed 26. 02. 2020).
Novak, Boris A. (2015). Razmerje med poezijo in glasbo pri trubadurjih. Primerjalna književnost, 38/2. 25–42.
Paden, William D. (2007). Troubadour Poems from the South of France. Woodbridge: Boydell & Brewer.
Pintarič, Miha. (2001). Trubadurji. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Pintarič, Miha. (2014). Bojevniki in trubadurji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Povasnica, Mjuta. (2001). Pravce iz Benečije. Trst: Revija Galeb in Zadruga Novi Matajur.
Reichl, K. (ed.). (2016). Medieval Oral Literature. Berlin, Boston: De Gruyter.
Sovre, Anton, Gantar, Kajetan. (1963). O pesništvu: Homer, Hesiodos, Anonymus, Platon, Aristoteles, Horatius. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Uther, Hans-Jörg. (2004). The Types of International Folktales, a Classification and Bibliography, Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson. Helsinki: Helsinki Suomalainen Tiedeakatemia = Academia Scientiarum Fennica.
Uther, Hans-Jörg. (2010). Handbuch zu den "Kinder- und Hausmärchen" der Brüder Grimm. Berlin, Boston: De Gryyter.
Zepentek, S. T. de and Mukherjee, T. (ed.) (2014). Companion to Comparative Literature, World Literatures, and Comparative Cultural Studies. Cambridge: Foundation Books, Cambridge University Press.
Zipes, Jack. (2013). The Golden Age of Folk and Fairy tales, from the Brothers Grimm to Andrew Lang. Indianapolis: Hackett Publishing Company.
Zupet, Janez idr. (2000). Visoka pesem. Koper: Ognjišče.
Copyright (c) 2020 Milena Blažić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
