THE BYZANTINE HYMNOGRAPHIC GENRES REFLECTED IN THE MACEDONIAN MEDIEVAL MUSIC AND LITERARY TRADITION
Povzetek
In the Macedonian medieval music and literary tradition, an intense reflection of the works of the Byzantine hymnographic genres had occurred through the Slavic translations, transcriptions and creative compilations in the so-called original Slavic hymnographic compositions. More precise structural research has shown that even the Slavic translations of the Byzantine hymnography reflected particular authorial interventions in the Byzantine form, as the translator was unable to fully adapt the original identical versification or the music (the melody) from the original into its translation, and sometimes there was a disruption of the original acrostic in the canonical songs. However, even the so-called original hymnographic works intended to eulogize and celebrate, were composed from a textual and structural perspective only in support of the Byzantine creative cliché, and they were supposed to reflect the general Christian theological views and cult impressions.
Prenosi
Literatura
Асунто, Росарио. (1975). Теорија о лепом у средњем веку. Београд: Српска књижевна задруга [Assunto, Rosario. (1975). The Theory of the Beautiful in the Middle Ages. Beograd: Srpska književna zadruga]. (In Serbian.)
Георг Бек, Ханс. (1967). Путеви византијске книжевности. Предговор Димитрије Богдановић. Београд: Српска књижевна задруга [Georg Bek, Hans. (1967). Ways of Byzantine Literature. Predgovor Dimitrije Bogdanović. Beograd: Srpska književna zadruga]. (In Serbian.)
Јакимовска-Тошиќ, Маја. (2002). Оригиналните книжевни состави во македонскиот XV век. Скопје: Институт за македонска литература [Jakimovska-Tošić, Maja. (2002). The Original Literary Compositions in the Macedonian XV Century. Skopje: Institut za makedonska literature]. (In Macedonian.)
Кипријан, Архимандрит. (2003). Литургика са химнографијом и хеартологијом. Шибеник [Kiprijan, Аrhimandrit. (2003). Liturgy with Hymnography and Heartology. Šibenik]. (In Croatian.)
Коџабашија, Јане. (2018). Антологија на македонското црковно пеење. Скопје: Центар за византолошки студии [Kodžobašija, Jane. (2018). Anthology of Macedonian Church Singing. Skopje: Centar za vizantološki studii]. (In Macedonian.)
Кожухаров, Стефан. (2003). Служба. В: Петканова Донка (Съст.). Старобългарска литература. Енциклопедичен речник. Велико Търново: Абагар [Kožuharov, Stefan. (2003). Služba. In: Petkanova, Donka (Ed.). Old Bulgarian Literature. Encyclopedic Dictionary. Veliko Tărnovo: Abagar (In Bulgarian.)
Кожухаров, Стефан. (1976). За обема на понятието "старобългарска поезия". Литературна мисъл 7 [Kožuharov, Stefan. (1976). On the Scope of the Term "Old Bulgarian Poetry". Literaturna misăl 7]. 35-54. (In Bulgarian.)
Митевски, Витомир. (2018). Преглед на византиската книжевност. Скопје: Филозофски факултет [Mitevski, Vitomir. (2018) Review of Byzantine Literature. Skopje: Filozofski fakultet]. (In Macedonian.)
Охридски, св. Климент. (2008). Црковна поезија. Вовед, редакција и коментари Ѓорги Поп-Атанасов. Скопје: Менора [St. Clement of Ohrid. (2008). Church poetry. Introduction, redaction and comments by Ġorgi Pop-Atanasov. Skopje: Menora. (In Macedonian.)
Поп-Атанасов, Ѓорги. (2000). Октоихот во македонската книжевна традиција. Скопје: Институт за македонска литература. [Pop-Atanasov, Ġorgi. (2000). The octoich in the Macedonian literary tradition. Skopje: Institut za makedonska literatura]. (In Macedonian.)
Поп-Атанасов, Ѓорги. (1989). Речник на старата македонска литература. Скопје: Македонска книга [Pop-Atanasov, Ġorgi. (1989). Dictionary of the Old Macedonian Literature. Skopje: Makedonska kniga]. (In Macedonian.)
Поп-Атанасов, Ѓорги. (2007). Средновековна македонска химнографија. Скопје: Менора и Институт за македонска литература [Pop-Atanasov, Ġorgi. (2007). Medieval Macedonian hymnography. Skopje: Menora i Institut za makedoska literature]. (In Macedonian.)
Велев, Илија. (1996). Македонскиот книжевен XIV век. Скопје: Веда [Velev, Ilija. (1996). Macedonian Literature in XIV century. Skopje: Veda]. (In Macedonian.)
Велев, Илија. (2005). Византиско-македонски книжевни врски. Скопје [Velev, Ilija. (2005). Byzantine-Macedonian Literary Relations. Skopje]. (In Macedonian.)
Велев, Илија. (2006). Низ преминот на традицијата. Скопје: Дијалог [Velev, Ilija. (2006). Passing of Tradition. Skopje: Dijalog]. (In Macedonian.)
Велев, Илија. (2014). Историја на македонската книжевност, Т. 1. Средновековна книжевност. Скопје: Гирланда [Velev, Ilija. (2014). History of the Macedonian Medieval Literature, Vol. 1. Medieval literature. Skopje: Girlanda (In Macedonian.)
Copyright (c) 2021 Ilija Velev
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
