THE IMPORTANCE OF BEER IN RUSSIAN CULTURE AND ITS MEANINGS IN RUSSIAN PROVERBS
Povzetek
The paper deals with the semantic analysis of Russian paremia with a lexeme beer and gives a cultural representation of the meanings and use of beer as a Russian traditional beverage. For this work, two hundred paremia were collected in which the lexeme beer (пиво) appeared, and in the analysis are included representative examples concerning the characteristics of the beverage and the specifics of its preparation. The corpus of proverbs was collected from the collections of proverbs, dictionaries, scientific articles, doctoral dissertation, and internet sources. We are interested in the meaning of beer as a beverage in Russian culture, on which occasions is consumed, whether its use is characteristic of a particular social group and what status it has had throughout the centuries as well as its role in Russian traditional culture. Since the proverbs are born from the cultural tradition itself, in seeking answers to the questions we have used data from sources that deal with cultural aspects and customs.
The results of the survey show that the perception of beer is related to folk beliefs and reflects the daily life of the community in which the potion is consumed. Beer is perceived as a favourite beverage that is often consumed. It is also a potion of celebration, which expresses the hospitality and is consumed in special occasions (seasons and holidays) in a larger amount for holidays such as Maslenitsa, Easter, Christmas, but the consumption is mostly related to rest and entertainment. The producers of their own beer are characterized as wealthy and generous people who are considered superior to others.
Prenosi
Literatura
немецком, английском и русском языках (лингвокультурологический
аспект). U: Ломакина, О.В. (ред.). Паремиология в дискурсе. Москва: Ленанд [Alyošin, A.S. (2014). Paremias verbalizing the concept of "love" in Swedish, German, English and Russian (linguocultural aspect). In: Lomakina, O.V. (Ed.). Paremiology in discourse. Moskva: Lenand]. 155-191. (In Russian.)
Бойченко, А.Г. (2009). Репрезентация концепта «питие» в перемиологическом
фонде русского языка как отражение ценностной картины мира русского народа. Вестник Забайкальского государственного университета № 3 (54). Чита: ЧитГУ [Bojčenko, A.G. (2009). Representation of the concept "drinking" in paremiological fund of the Russian language as a reflection of the value priorities of Russian people. Transbaikal State University Journal» – theoretical, scientific and practical journal № 3 (54). Čita: ČitGU]. 149-153. (In Russian.)
Claver Zouogbo, Jean-Philippe. (2008). Le proverbe entre langues et cultures : une
étude linguistique confrontative allemand/français/bété [The proverb between languages and cultures: a confrontational German/French/Bete linguistic study]. Bern: Peter Lang. (In French.)
Демиденко, Ю. (2011‒2012). Что пили в старом Петербурге. Теория моды: одежда, тело, культура № 22 [Demidenko, Ju. (2011–2012). What did people drink in the Old Saint Petersburg. Fashion Theory: The Journal of Dress, Body & Culture № 22]. URL: https://www.nlobooks.ru/magazines/teoriya_mody/22_tm_4_2011/article/18828/?sphrase_id=158916 (Accessed: 24.10.2020). (In Russian.)
Костомаров, Н.И. (1860). Очерк домашней жизни и нравов великорусского
народа в XVI‒XVII столетии. Санкт Петербург: в типографии Карла Вульфа [Kostomarov, N.I. (1860). Sketch of domestic life and customs of the Great Russian people in the XVI‒XVII centuries. St. Petersburg: Printing house Karl Wolf]. URL: http://www.e-reading.club/book.php?book=134133 (Accessed: 24.10.2020). (In Russian.)
Козина, О. (2010). Повседневная культура Древней Руси. Аналитика культурологии № 2 (17) [Kozina, O. (2010). Everyday culture of ancient Russia. Cultural Studies Analysis № 2 (17)]. URL: http://analiculturolog.ru/route/route.php?journal/archive/item/211-article_23.html (Accessed: 24.10.2020). (In Russian.)
Кульпина, Ю.Э. (2007). Социальные потрясения и антикультура (Истоки пьянства. Социально-культурологический анализ). Философия и общество № 2 (46) [Kul'pina, Ju.È. (2007). Social upheavals and anti-culture (Origins of drunkenness. Socio-cultural analysis). In: Philosophy and Society]. 158-172. URL: http://www.socionauki.ru/journal/articles/254219/ (Accessed: 24.10.2020). (In Russian.)
Курукин, И., Никулина, Е. (2005). Государево кабацкое дело: очерки питейной
политики и традиции в России. Москва: АСТ, Люкс [Kurukin, I., Nikulina, E. (2005). Tavern business of Tsar: essays on the tavern politics and traditions in Russia. Moskva: AST: Ljuks]. (In Russian.)
Мокиенко, В.М., Никитина, Т.Г. (2007). Большой словарь русских поговорок. Москва: ОлмаМедиаГрупп [Mokienko, V.M., Nikitina, T.G. (2007). Great dictionary of the Russian idioms. Moskva: OlmaMediaGrupp]. (In Russian.)
Мокиенко, В.А., Никитина, Т.Г. Николаева, Е.П. (2010). Большой словарь русских пословиц. Moсква: ОлмаМедиаГрупп [Mokienko, V.M., Nikitina, T.G., Nikolaeva, E.P. (2010). Great dictionary of the Russian proverbs. Moskva: OlmaMediaGrupp]. (In Russian.)
Никольская, Т.М. (2010). Русская культура повседневности XIV‒XVI вв. Аналитика культурологии № 17 [Nikol'skaya T.M. (2010). Russian culture of everyday life XIV ‒ XVI centuries. Cultural Studies Analysis № 17]. URL: http://cyberleninka.ru/article/n/kultura-xiv-xvi-vv (Accessed: 24.10.2020). (In Russian.)
Судаков, Г. (2003). Водка вину тетка. Русская речь № 1 [Sudakov, G. (2003). Vodka is wine’s aunt. Russian Speech]. 72-81. (In Russian.)
Шаркань, Х. (2016). Русская пивоваренная книга [Russian brewing book]. Москва: Студия Вольфсона. (In Russian.)
Толстой, Н.И. (ред.). (2009). Славянские древности. Этнолингвистический
словарь. Москва: Международные отношения [Tolstoy, N.I (Ed.). (2009). Slavic antiquities. Ethnolinguistic dictionary. Moskva: Meždunarodnye otnošeniya]. (In Russian.)
Воевода, Е.В. (2008). Изучение иностранных языков на Руси. Среднее профессиональное образование № 2 [Voevoda, E.V. (2008). Learning foreign languages in Rus'. Journal of Secondary Vocational Education № 2]. 73-75. (In Russian.)
Copyright (c) 2021 Marija Popović
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
