MORFO-LEKSIKALNE ZNAČILNOSTI ANGLEŠKIH IN SLOVENSKIH MOŠKIH/ŽENSKIH SAMOSTALNIKOV ZA POKLICE
Povzetek
predstavi kontrastivno analizo moških in ženskih samostalnikov za poklice na jezikovnem paru angleščina-slovenščina. Obravnavani izrazi so najprej predstavljeni z besedotvornega vidika, prek izpeljave oziroma zlaganja. Prispevek nato s pomočjo korpusov preverja pogostnost opazovanih oblik v obeh jezikih. Zbrane korpusne podatke razčleni tudi s pregledom njihovih kolokatorjev, s čimer opredeli semantične preference in pomenske asociacije obravnavanih feminativov in maskulinativov. Rezultati pokažejo, da so feminativi za poklice lahko nezaznamovani (sploh v slovenščini) ali pa se pojavljajo z izrazi, ki (v angleščini in v slovenščini) odsevajo družbeni odnos do spolnih vlog, videza in osebnostnih lastnosti.
Prenosi
Literatura
Bauer, Laurie. (1996). English Word-formation. Cambridge: Cambridge University Press.
Caldas-Coulthard, Carmen Rosa, Moon, Rosamund. (2010). Curvy, hunky, kinky: Using corpora as tools for critical analysis. In Discourse & Society No 21/2. 99-133. https://doi.org/10.1177/0957926509353843.
Crowther, Jonathan, Dignen, Sheila, Lea, Diana (Ed.). (2002). Oxford Collocations Dictionary for Students of English. Oxford: Oxford University Press.
Derganc, Aleksandra. (2017). Poimenovanje za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini [Naming for women holders of professions and positions in Slovenian and Russian]. In Jezikoslovni zapiski [Linguistic notes] No 23/2. 125-130. https://doi.org/10.3986/JZ.23.2.6906.
Gablasova, Dana, Brezina, Vaclav, McEnery, Tony. (2017). Collocations in corpus-based language learning research: identifying, comparing, and interpreting the evidence. In Language Learning No 67/S1. 155-179. https://doi.org/10.1111/lang.12225.
Gabrovšek, Dušan. (2014). Extending binary collocations: (lexicographical) implications of going beyond the prototypical a - b. In ELOPE: English language overseas perspectives and enquiries No 11/2. 8-20. https://doi.org/10.4312/elope.11.2.7-20.
Gabrovšek, Dušan. (2005). Words Galore: Aspects of general and Slovenian-English contrastive lexicology. Ljubljana: FF UL, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko.
Hoey, Michael. (2005). Lexical Priming: A New Theory of Words and Language. London: Routledge.
Holmes, Janet. (2001). A corpus-based view of gender in New Zealand. In Gender Across Languages: The linguistic representation of women and men. Marlis Hellinger and Hadumod Bussman, ed. Amsterdam: John Benjamins. 115-136.
Huddleston, Rodney, Pullum, Geoffrey K. (2002). The Cambridge Grammar of the English Language. Cambridge: Cambridge University Press.
Jurko, Primož. (2015). Evaluative Meaning in Translation. In ELOPE: English language overseas perspectives and enquiries No 12/2. 193-209. https://doi.org/10.4312/elope.12.2.193-209.
Kilgarriff, Adam. Baisa, Vít. Bušta, Jan. Jakubíček, Miloš. Kovář, Vojtěch. Michelfeit, Jan. Rychlý, Pavel. Suchomel. Vít. (2014). The Sketch Engine: ten years on. In Lexicography No 1/1. 7-36. https://doi.org/10.1007/s40607014-0009-9.
Kranjc, Simona, Ožbot, Martina. (2013). Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angleščini in italijanščini [The role of gender sensitive language in Slovenian, English and Italian]. In Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve (Obdobja 32) [Social Functionality of Language: Aspects, Criteria, Definitions]. Andreja Žele (ed.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 233-239.
McIntyre, Dan. (2018). Irony and semantic prosody revisited. In The Pragmatics of Irony and Banter. Manuel Jobert and Sandrine Sorlin (eds.). Amsterdam: John Benjamins. 81-99.
Philip, Gill E. (2010). Why prosodies aren't always present: Insights into the idiom principle. In Proceedings of the Copus Lingusitics Conference CL2009. Michaela Mahlberg, Victorina González-Díaz and Catherine Smith. Liverpool: University of Liverpool. URL: http://ucrel.lancs.ac.uk/publications/cl2009/.
Quirk, Randolph et al. (1999). A Comprehensive Grammar of English. Harlow: Longman.
Rychlý, Pavel. (2008). A lexicographer-friendly association score. In Proceedings of Recent Advances in Slavonic Natural Language Processing, RASLAN. Petr Sojka and Aleš Horák, ed. Brno: Masaryk University. 6-9.
Sinclair, John. (1996). The search for units of meaning. In Textus: English Studies in Italy No 9. 75-106.
Stubbs, Michael. (2001). Words and Phrases. Corpus Studies of Lexical Semantics. Oxford: Blackwell.
Stubbs, Michael. (2007). Quantative data on multi-word sequences in English: The case of the word world. In Text, Discourse and Corpora: Theory and Analysis. Michael Hoey, Michaela Mahlberg, Wolfgang Teubert and Michael Stubbs, eds. London: Continuum. 163-189.
Šorli, Mojca. (2013). Corpus-based lexicographical descriptions with a special focus on pragmatics: the case of the Slovene lexical database. In ELOPE: English language overseas perspectives and enquiries No 10/2. 45-65. https://doi.org/10.4312/elope.10.2.45-65.
Šorli, Mojca. (2012). Semantična prozodija v teoriji in praksi – korpusni pristop k proučevanju pragmatičnega pomena: primer slovenščine in angleščine [Semantic prosody in theory and practice – a corpus approach to the study of pragmatic meaning: Slovene and English]. In Dvojezična korpusna leksikografija: slovenščina v kontrastu: novi izzivi, novi obeti [Bilingual corpus lexicography: Contrasting Slovenian: New challenges, new outlook]. Mojca Šorli (ed.). Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. 90-116.
Štumberger, Saška. (2015). Veränderungen in der gesellschaftlichen Stellung von Frauen in Slowenien seit 1991: Personenbezeichnungen im Wörterbuch Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012). In New Approaches to Gender and Queer Research in Slavonic Studies. Dennis Scheller-Boltz, ed. Wiesbaden: Harrasowitz. 101-109.
Toporišič, Jože. (2000). Slovenska slovnica [Slovenian grammar]. Maribor: Obzorja.
Uhlik, Mladen. (2019). Izražanje spolske korelacije pri položajnih poimenovanjih v ruščini in slovenščini [Expressing gender correlation in positional denominations in Russian and Slovenian]. In Slavistična revija [Slavistic revue] 67/2. (In press).
Vidovič-Muha, Ada. (2018). Slovensko skladenjsko besedotvorje [Slovenian syntactic word formation]. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
