SLOVENSKA LJUDSKA PRAVLJICA DEKLICA IN PISKRČEK (MOJCA POKRAJCULJA, ATU 283C*) IN NJENE LITERARNE PRIREDBE
Povzetek
Vinko Moderndorfer (1894-1958) je koroško ljudsko pravljico Mojca Pokrajculja prvič objavil leta 1924 v Narodnih pripovedkah iz Mežiške doline. V naslednjih (razširjenih) izdajah Koroške narodne pripovedke (1937, 1946, 1957 in 1972) je objavil podobni pravljici Deklica veka in Mojca Pokrajculja. Čeprav sta obe pravljici znani, ima prostor v učnem načrtu Slovenščina za 1. r. osnovne šole (2011) le Mojca Pokrajculja, ki je tudi bolj znana. Na osnovi mednarodne klasifikacije (Uther: 2004, 2011) je Monika Kropej (2012, 2015) klasificirala Mojco Pokrajculjo kot samostojen pravljični tip, za katerega je predlagala številko ATU 283C*, ki je doslej še ni v mednarodnem indeksu pravljic. Osnovni tip lahko vključuje odlomke pravljic, ATU 15, ATU 283B*, ATU 480A in celo ATU 123 (Volk in sedem kozličkov) oz. ATU 333 (Rdeča kapica). Z literarnega vidika pa vsebuje motivno-tematske reminiscence (Juvan 2000) na Grimmovo pravljico Poroka gospe lisice (KHM 38, ATU 65). Zaradi intertekstualne motivno-zgradbene analogije lahko Mojco Pokrajculjo uvrstimo tudi med formula pravljice oz. verižne pravljice, ker temelji na zaporedju živali (angl. chains based of numbers, objects, animals, names, death, eating and other events). V prispevku obravnavamo literarne priredbe te pravljice in njeno umestitev v izobraževalni proces.
Prenosi
Literatura
v medkulturnem kontekstu. Philological studies [Elektronski vir] = Filološki studii =
Filološke pripombe = Filologičeskie zametki = Filološke studije. ISSN 1857-6060. -
Zv. 2 (2016), str. 260-269.
http://philologicalstudies.org/dokumenti/2016/issue2/19_Blazic.pdf
Kropej Telban, Monika. 2015. Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. Ljubljana:
ZRC SAZU.
Kropej Telban, Monika. 2012. Slovenske pravljice v mednarodnem okviru. Otrok in
knjiga,, letn. 39., št. 83, str. 87-101.
Kvartič, Ambrož. 2016. "Šibolet." Studia mythologica Slavica številka 19 (2016) str.
253-270.
Makarovič, Svetlana. 1998. Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Mladinska knjiga
Moderndorfer, Vinko. 1924. Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Ljubljana:
Učiteljska tiskarna.
Moderndorfer, Vinko. 1937. Narodno blago koroških Slovencev. Maribor: Zgodovinsko društvo.
Moderndorfer, Vinko. 1937. Slovenske narodne pripovedke. Celje: Družba Sv.
Mohorja.
Moderndorfer, Vinko, Manček, Marjan. 1976. Mojca Pokrajculja. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Novak, Boris A. 1995. Mojca Pokrajculja (zvočni posnetek). Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Štefan, Anja. 2005. Bobek in barčica. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Vogelnik, Marija. 1940. Mojca Pokrajculja: koroška ljudska pravljica. Ljubljana:
Murenček.
Uther, Hans Jorg. 2011. The types of international folktales: a classification and
bibliography: based on the system of Antti Aarne and Stith Thomspon. Helsinki:
Suomalainene Tiedeskaterinia = Academica Scientiarum Fennica.
Zipes, Jack. 2012. The Irrestistible Fairy Tales: the cultural and social history of a
genre. Princeton; Oxford: Princeton University Press.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
