ЗА ИНИЦИЈАЛИТЕ ВО РАДОМИРОВОТО ЕВАНГЕЛИЕ
Povzetek
Радомировото евангелие е најбогато илуминиран македонски ракопис од 13 век и според мотивот на орнаментите припаѓа во групата на ракописи со тератолошки (чудовиштен) стил, кој претставува специфична композиција составена од ленти и гранчиња што меѓу себе се испреплетуваат со чудовишни облици на диви животни и птици, чиишто краци се спојуваат во лентите, мајсторски исцртани, така што не се знае каде завршува фигурата, а каде почнуваат лентите. Орнаментот главно го сочинуваат заставките и декоративните дополнувања, додека буквите (иницијалите), вкупно 314, главно се изведени во тератолошки, плетеничен, а мал број во растителен стил.
Prenosi
Literatura
Буслаев, Фёдор, Иванович. 1917. Исторические очерки по русскому орнаменту по рукописях. Петроград: Издание отделения Русского языка и Словесности Академии Наук.
Васиљев, Љупка. 1988. Орнаментика Болоњског псалтира. Во Кирило- методиевскиот (старословенскиот) период и Кирило-методиевската традиција во Македонија. акад. Блаже Конески, акад. Божидар Видоески и акад. Петар Хр. Илиевски. Скопје: МАНУ. 225–231.
Джурова, Аксиния. 1981. 1000 години българска ръкописна книга. Орнамент и миниатюра. София: Издателство Септември.
Жуковская, Лидия, Петровна. 1974. Инициалы в древнерусских рукописных книгах. Во Русская речь, No 3. ред. Борковский В. И. и др. Москва: Наука. 108–121.
Карский. Евфимий, Фёдорович. 1979. Славянская кирилловская палеография. Москва: Наука.
Киселев Н. А. 1975. Из опыта классификации тератологических композиции в памятниках южнославянской и русской письменности XI–XIII вв. Во Зборник Карпато- Дунайские земли в средине века. ред. Гросул Я. С. Кишинев: АН СССР, Институт славяноведения и балканистили.
Кондаков Н. П. 1929. Очерки и заметки по истории средновековнаго искусства и культуры. Прага: Česká Akademie Věd.
Мошин, Владимир. 2009. Избрани дела, кн. VII. прир. д-р Ѓорѓи Поп-Атанасов. Скопје: Менора.
Райновъ, Николай. 1925. Орнаментъ и буква въ славянските ръкописи на Народната библиотека въ Пловдивъ. София: Държавна печатница.
Стасовъ, Владимиръ. 1884–1887. Славянский и восточный орнамент по рукописям древняго и новаго времени, II-III. С. Петрбург: Картографическое заведение А. А. Ильна.
Стасовъ, Владимиръ. 1884. Картини и композиции скрытыя въ заглавныхъ буквахъ древнихъ русскихъ рукописей. С.-Петербургъ: Типография М. М. Стасюлевича.
Стоянов, Маньо. 1973. Украса на славянските ръкописи в българия. София: Български художник.
Харисијадис, Мара. 1966. Грчко-словенски врски на подрачјето на македонската ракописна орнаментика. Словенска писменост, 1050-годишнина на Климент Охридски, Охрид: Народен музеј.111–128.
Щепкина, Марфа. Вячеславовна. 1974. Тератологический орнамент. Древнерусское искусство. Рукописная книга. Москва: Наука. 219–239.
Щепкин, Вячеслав. Николаевич. 1974. Руская палеография. Москва: Наука.
Щепкин, Вячеслав. Николаевич. 1906. Болонская псалтырь. С.-Петербургъ: Императорска академия Наукъ.
Radijčić, Svetozar. 1950. Stare srpske minijature. Beograd: Naučna knjiga.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
