ОД СВИТАЊА ДО СУМРАКА – И НАЗАД? МИЛОРАД ПАВИЋ У ДНЕВНОЈ И АКАДЕМСКОЈ КРИТИЦИ НЕМАЧКОГ ЈЕЗИЧКОГ ПРОСТОРА
Povzetek
У раду се анализира рецепција дела српског писца Милорада Павића на немачком језичком подручју. Полазећи од теоријских начела теорије рецепције и естетике деловања формулисаних пре свега од стране немачких теоретичара Ханса Роберта Јауса и Волфганга Изера, у раду се анализира критичка рецепција Павићевих романа у новинској, тј. дневној критици на немачком језику, са једне, и у оквиру научно-академских истраживања, са друге стране. Уважавајући естетске, књижевно-социолошке и политичке аспекте рецепције Павићевог дела у раду се оцртавају профил и узроци њеног парадоксалног развоја, који се манифестовао као драстична промена од почетног свестраног признања до моралне стигматизације писца и његовог истискивања из културне свести земаља немачког језичког подручја.
Prenosi
Literatura
„хуманитарна“ интевенција. Нови Сад, Сремски Карловци: Издавачка
књижарница Зорана Стојановића, Београд: Институт друштвених наука.
Олах, Кристијан. 2012. Књига-Бог. (Постмодерна) духовост у Хазарском
речнику Милорада Павића. Београд: Институт за књижевност и уметност.
Палавестра, Предраг. 1991. Чаролије Милорада Павића. У: Књижевност –
критика идеологије. Београд: Српска књижевна задруга.
Хирш, Е. Д. 1983. Начела тумачења. Нолит: Београд.
Burkhart, Dagmar. 1992. Traumjäger, Trialoge und Teelandschaften. Zur
postmodernen Poetik von Milorad Pavić. In: Wiener Slawistischer Almanach
29.
Burkhart, Dagmar. 1995. Ars memoriae und ars combinatoria in der Postmoderne.
Am Beispiel von M. Pavić. In: Die Welt der Slaven, Jahrgang XL. Velag Otto
Sagner.
Ehrlich, Edeltraude. 1994. Das Historische und das Fiktive im „Chasarischen
Wörterbuch“ von Milorad Pavić (Diss.). Klagenfurt.
Homann, Binja. 1992. Phantastik und Realität. Zu den schriftlichen Quellen in
Milorad Pavićs „Hazarski rečnik“ (Hausarbeit zur Magisterprüfung). Marburg.
Jauß, Hans Robert. 1996. Das Religionsgespräch oder: The last things before the
last. In: Poetik und Hermeneutik – Das Ende: Figuren einer Denkform. Fink:
München.
Knelangen, Franz-Josef. 2000. Ausbrechen aus der Linearität – hypertextuelle
Vorboten aus der Gutenberg-Galaxis. Die Lexikon-Romane von Okopenko und
Pavić. In: Ina Brueckel, Dörte Fuchs, Rita Morrien u. Margarete Sander (Hg.): Bei Gefahr des Untergangs: Phantasien des Aufbrechens. Festschrift für
Irmgard Roebling. Königshausen & Neumann: Würzburg.
Leitner, Andreas. 1991. Milorad Pavićs Roman „Das Chasarische Wörterbuch“.
Eine poetische Signatur gegenwärtiger Bewußtseinsformen. Verlag Carinthia:
Klagenfurt.
Schmitz-Emans, Monika. 2004. Von der Ringparabel zur Buchparabel. Milorad
Pavics Chasarisches Wörterbuch (Hazarski recnik) als poetologische Reflexion
über geteilte Wahrheiten. In: Dies. (Hg.): Transkulturelle Rezeption und
Konstruktion. Festschrift für Adrian Hsia. Synchron: Heidelberg.
Sidorko, Clemens P. 1989. Intertextualität und postmoderne Elemente in Milorad
Pavićs „Hazarski rečnik, roman-leksikon u 100 000 reči“ (Lizentiatsarbeit)
Basel.
Welsch, Wolfgang. 1987. Unsere postmoderne Moderne. Acta humaniora:
Weinheim.
Zink, Andrea. 2005. Milorad Pavićs ‚Chasarisches Wörterbuch‘: postmodern und
klassisch männlich. In: L’Homme. Zeitschrift für Feministische
Geschichtswissenschaft. Heft 1. Übergänge. Ost-West-Feminismen.Wien.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
