KOLIKO SU LAGANI TZV. LAGANI GLAGOLI U HRVATSKOM?
Povzetek
U radu, utemeljenom na konstrukcijskom pristupu jeziku koji su ponajprije zacrtali Goldberg (1996) i Jackendoff (2010), propituje se status specifičnih glagolsko-imenskih konstrukcija koje se obično nazivaju konstrukcije s laganim glagolima (engl. light verb constructions, Butt 2003). Nakon kratkog teorijskog pregleda radova, među kojima neki pripadaju angloameričkoj lingvističkoj misli (Gradečak-Erdeljić & Brdar 2012, Wittenberg et al. 2014), dok se drugi uklapaju u južnoslavističku strukturalističku tradiciju (Radovanović 1990, Silić & Pranjković 2005), u ovom se prilogu donose preliminarni rezultati niza psiholingvističkih istraživanja provedenih na skupini od 60 govornika hrvatskoga jezika. Istraživanje je provedeno metodom pismene elicitacije, pri čemu se od govornika, između ostaloga, tražilo da, a) ako to smatraju mogućim, konstrukcije s laganim glagolima (odnosno kontrolne konstrukcije) povežu s jednorječnim glagolskim parnjacima, b) odrede stupanj ekvivalencije između tih dvaju tipova jezičnih jedinica, c) odrede stupanj predočivosti (apstraktnost i konkretnost) konstrukcija. Središnji dio ovoga rada upravo je prikaz dijela podataka koji su proizašli iz toga istraživanja za koji se nadamo da će poslužiti kao osnova za praktična i teorijska istraživanja konstrukcija s laganim glagolima u budućnosti.
Prenosi
Literatura
2. Butt, Miriam. 2003. The light verb jungle. u: Harvard Working Papers in
Linguistics, ur. G. Aygen, C. Bowern i C. Quinn. 1-49. Vol. 9, Papers from
the GSAS/Dudley House Workshop on Light Verbs.
3. Cetnarowska, Bożena. 2012. On English verbo-nominal constructions
and different construals of situations. u: Image, imagery, imagination in
contemporary English studies, ur. Bożena Cetnarowska and Olga Glebova,
189-207. Częstochowa: Wydawnictwo AJD, 2012.
4. Family, Neiloufar. 2006. Explorations of semantic space: The case of
light verb constructions in Persian. Doktorska disertacija. École des Hautes
Études en Sciences: Paris.
5. Fillmore, Charles J. 1977. The case for case reopened. u: Grammatical
Relations (Syntax and Semantics 8), ur. Cole, Peter i Jerrold Sadock, 59–
82. New York: Academic Press.
6. Langacker, Ronald W. 1987. Foundations of cognitive grammar. Vol. 1:
Theoretical prerequisites, 144-145. Stanford: Stanford University Press.
7. Langacker, Ronald W. 1991. Foundations of Cognitive Grammar. Vol. 2:
Descriptive application, 23-25. Stanford: Stanford University Press.
8. Gradečak-Erdeljić, Tanja, Mario Brdar. 2012. Constructional meaning of
verbo-nominal construction in English and Croatian. Suvremena lingvistika
38/73: 29–46.
9. Gradečak-Erdeljić, Tanja. 2009. Iconicity of the verbal expression – The
case of “light verbs”. u: Brdar, Mario, Marija Omazić, Višnja Pavičić Takač
(ur.) Cognitive Approaches to English: Fundamental, Methodological,
Interdisciplinary and Applied Aspects. Newcastle upon Tyne: Cambridge
Scholars Publishing, 3–26.
10. Grimshaw, Jane. 1990. Argument Structure. Cambridge: MIT Press.
11. Gross, Gaston. 1989. Les constructions converses du français. GeneveParis: Librairie Droz.
12. Jackendoff, Ray. 1997. The Architecture of the Language Faculty
[Linguistic Inquiry Monographs 28]. Cambridge: MIT Press.
13. Jackendoff, Ray. 2002. Foundations of Language: Brain, Meaning,
Grammar, Evolution. Oxford/New York: Oxford University Press.
14. Jackendoff, Ray. 2010. Meaning and the Lexicon: The Parallel Architecture 1975–2010. New York/Oxford: Oxford University Press.
15. Jespersen, Otto. 1954. A Modern English Grammar on Historical
Principles. London: Allen & Unwin and Copenhagen: Ejnar Munksgaard.
16. Kuna, Branko. 2012. Predikatna i vanjska posvojnost u hrvatskome
jeziku. Osijek: Filozofski fakultet u Osijeku.
17. Nespital, Helmut. 1989. Verbal Aspects and Lexical Semantics in IndoAryan Languages: The Typology of of Verbal Expression (“Compound
Verbs”) and their Relation to Simple Verbs. Studien zur Indologie und
Iranistik 15: 159-195.
18. Nickel, Gerhard. 1968. Complex Verbal Structures in English.
International Review of Applied Linguistics 6, 1-21.
19. Opačić, Nives. 2009. Reci mi to kratko i jasno. Zagreb: Novi Liber. ž
20. Peti-Stantić, Anita, Marin Kežić, Hrvoje Japirko. (u tisku) Specifične
glagolsko-imenske konstrukcije: povijest proučavanja i ispitivanje uporabe
u hrvatskom jeziku. Suvremena lingvistika.
21. Piñango, Maria M., Jennifer Mack, Ray Jackendoff. 2006. Semantic
combinatorial processes in argument structure: Evidence from light
verbs. Proceedings of the thirdy-second annual meeting of the Berkeley
Linguistics Society: 573–583.
22. Radovanović, Milorad. 1977. Dekomponovanje predikata (na primerima
iz srpskohrvatskog jezika). Južnoslovenski filolog 33: 53–80.
23. Radovanović, Milorad. 1990. Spisi iz sintakse i semantike. Novi Sad:
Dobra vest; Sremski Karlovci: Izdavačka knjižarnica Zorana
Stojanovića, 53–73.
24. Raffaelli, Ida, Barbara Kerovec. 2008. Morfosemantička polja u leksiku
hrvatskog leksika. Jezikoslovlje. 1-2, 141-169
25. Rassi, Amanda i dr. 2014. The fuzzy boundaries of operator verb and
support verb constructions with dar "give" and ter "have" in Brazilian
Portuguese. Proceedings of the Workshop on Lexical and Grammatical
Resources for Language Processing 39, 92-101
26. Silić, Josip, Ivo Pranjković. 2005. Gramatika hrvatskoga jezika za
gimnazije i visoka učilišta. Zagreb: Školska knjiga, 188–190, 291–293.
27. Tafra, Branka. 2007. Pregršt jezičnih zrnaca. Nova mehanizacija
šumarstva 28/1: 49–93.
28. Willer-Gold, Boban Arsenijević, Mia Batinić, Nermina Čordalija,
Marijana Kresić, Nedžad Leko, Lanko Marušič, Tanja Miličev, Nataša Miličević, Ivana Mitić, Andrew Nevins, Anita Peti-Stantić, Branimir
Stanković, Tina Šuligoj, Jelena Tušek. 2016. Conjunct Agreement and
Gender in South Slavic: From Theory to Experiments to Theory. Journal of
Slavic Linguistics. 24(1):187-224.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
