ДЕЯТЕЛЬНОСТЬ ЮРИЯ КРИЖАНИЧА В КОНТЕКСТЕ УКРАИНСКОГО БАРОККО
Povzetek
Жизнь и деятельность Юрия Крижанича как яркого представителя идей барочного славизма рассматриваются в контексте связей с украинской культурой XVII в. Именно в этот период культура Украины вызывает повышенный интерес в католической среде – как проявление попыток ближе познакомиться с восточнославянским миром. Деятельность украинских униатов отмечена, в частности, и верой в возможность установления диалога между католической и православной церквями, что рассматривается как путь к защите от польской интервенции. Молодой Крижанич ищет в Риме возможности защиты родной Хорватии от османской угрозы. Его взгляды в значительной мере формируются под влиянием украинских униатов в Риме и получают оформление в дальнейшем процессе познания восточнославянского мира, что отразилось на идейном и тематическом содержании текстов хорватского полигистра.
Prenosi
Literatura
центрального государственного архива древних актов (Москва). В:
http://hrcak.srce.hr/file/34098 - 29k
Акимова, Ольга. 2008С. Славянские древности в трудах Юрия
Крижанича. В: Slovo. 2008. N. 56-57.
Бадалич, Иосип М. 1958. Юрий Крижанич – поэт Иллирии. В: Труды
Отдела древнерусской литературы АН СССР. Ин-т рус. лит.
(Пушкин. Дом) / Отв. ред. В. И. Малышев. Т. XIV. Москва,
Ленинград.
Блажейовський Дмитро. 1996. Ієрархія Київської церкви (861-1996).
Львів.
Голенищев-Кутузов, Илья Н. 1962. Гумманизм у восточных у
восточных славян. Украина и Белоруссия. Москва.
Грачотті, Санте. 1993. Спадок Ренесансу в українському бароко. В:
Українське бароко. Матеріали І конгресу Міжнародної асоціації
україністів. Київ.
Кримський, Сергій. 2004. Менталітет українського бароко. В:
Українське бароко. / Наук. ред. Л Ушкалов. Харків. Том І.
Мыльников, Александр С. 1987. Легенда о русском принце. Ленинград.
Пащенко, Евгений Н. 1983. Владимир Назор и фольклоризм в
хорватской литературе. Киев.
Пащенко, Евгений. 1983а «Политика» Юрия Крижанича как
произведение литературы барокко В: Советское славяноведение, №
6.
Пащенко, Євген М. 1995. Сто років у Подунав’ї. Українсько-сербські
зв’язки доби барокко. Київ.
Пащенко, Євген М. 2007. До порівняльного вивчення граматик Юрія
Крижанича та Мелетія Смотрицького. В: Київський національний
університет імені Тараса Шевченка. Інститут філології.
Компаративні дослідження слов'янських мов і літератур. Пам’яті
академіка Леоніда Булаховського. Збірник наукових праць / Головн.
ред. О. Паламарчук. № 6.
Пащенко, Євген М. 2008. Рефлексії української філології у
порівняльній граматиці Крижанича Objasnjenje vivodno o pisme
slovenskom. В: Київський національний університет імені Тараса
Шевченка. Інститут філології. Компаративні дослідження
слов'янських мов і літератур. Пам’яті академіка Леоніда
Булаховського. Збірник наукових праць / Головн. ред. О.
Паламарчук. Київ. № 8.
Пушкарев, Лев Н. 1984. Юрий Крижанич. Очерк жизни и творчества.
Москва.
Поссевино, Антонио.1983. Исторические сочинения о России XVI в.
Москва.
Реджеп, Jелка.1987. Легенда о кральу Звонимиру. Нови Сад.
Романенко, Сергей А. 2000. Югославия: история возникновения,
кризис, распад, образование независимых государств. 2000.
Романенко, Сергей А. 2007 Югославия, Россия и «славянская идея».
Вторая половина ХIХ – начало ХХI века. Москва.
Романенко, Сергей А. 2011. Между «пролетарским
интернационализмом» и «славянским братством». Российскоюгославские отношения в контексте этнополитических
конфликтов в Средней Европе (начало ХХ века – 1991 год). Москва.
Чистов, Кирилл В. 1967. Русские народные социально-утопические
легенды. Ленинград.
Badalić, Josip. 1972. Rusko-hrvatske književne studije. Zagreb.
Bałuk-Ulewiczowa, Teresa. 2006. Sarmatianism in polish culture and
literature: a general and historical outline; retrospective resumè by
Teresa Bałuk-Ulewiczowa. Kraków.
Golub, Ivan.1971. Otkriven autograf Križanićevog djela »Biblioteka
schizmaticorum Universa«. В: Kolo. № 9.
Golub, Ivan. 1973 – Golub I. Juraj Križanić junak u ukrajinskom romanu.
B: Forum. № 6.
Golub, Ivan. 1983.Slavenstvo Jurja Križanića. Zagreb.
Jagić, Vatroslav. 1917. Život i rad Jurja Križanića. O tristogodišnjici
njegova rođenja. U Zagrebu.
Kuchowicz, Zbigniew. 1992. Czlowiek polskiego baroku. Lodz.
Paščenko, Jevgenij M. 2006. Stvaralaštvo Jurja Križanića u Ukrajini. B:
Riječ. № 2.
Paščenko, Jevgenij M. 2007. Ukrajinski element u gramatickim radovima
Jurja Križanica. B: Fluminensia. № 2.
Paščenko, Jevgenij M. 2007а. Ukrajinska filologija i prijevodi hrvatskih
glagoljičkih knjiga na crkvenoslavenski jezik. B: Riječ. 2007. № 3.
Paščenko, Jevgenij M. 2008. Najnovije rusko izdanje djela Jurja
Križanica (prikaz). B: Nova croatica. № 2.
Paščenko, Jevgenij M. 2010. Juraj Križanić: tumačenja kroz povijest i
suvremenost. B: Istodobnost raznodobnog: tekst i ritmovi. Zbornik
radova. Вып. XII. Split-Zagreb.
Plamenac, Драган. 1972. Rimska opera 17. stoljeća. Rođenje Luja XIV i
Rafael Levaković. В: Arti Musices. № 3.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.