JEZIK: LINGVISTIČKA, KULTURNA I/ILI DRUŠTVENA KATEGORIJA
Povzetek
Language is used for human communication, which is its basic and broadest purpose. Language divisions relevant to different varieties, such as geographical and social dialects, standard types and their varieties, all kinds of subtype language idioms, always blend with the social varieties. Thus, language is a social category, and is accordingly the condition, but also the consequence of social changes with far reaching consequences for the culture of the community that uses it. The sociolinguistic research represents the interdisciplinary complex close to the recent cultural studies which deal with the Other. When differences are emphasized between the individual speaker and the collective, that results with the situation of language discontinuity, a factor of great instability which contributes to fitting/not fitting in the coherent cultural stream. The relation between language and culture is not only affirmative as in ideal contemporary big and powerful multicultural and multilingual socities, but it can also be antagonistic. For instance, the relations beetwen languages of colonizers and languages of colonized societies, or those inside a society, in the process of standardization, almost always eliminate the elements of the minor culture and its language.
Prenosi
Literatura
knjiga
Brozović. Dalibor 1963.-1964. O jezičnoj porodici i standardnim oblicima
njezinih članova u Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru 5; 21-34
Brozović. Dalibor. 1996. Sociolingvistika prema genetskoj i tipološkoj
lingvistici. Suvremena lingvistika.
Brozović. Dalibor. 2003. Genetsko lingvistički i sociolingvistički kriteriji u
sistematizaciji južnoslavenskih idioma. U: Wiener Slawistischer Almanah,
Sonderband, 57, 45-52
Brozović. Dalibor. 1998.. Etničnost i jezik: uvodno razmatranje. U:
RužicaČičak-Chand&Josip Kumpes (ur.) Etničnost, nacija i identitet. Hrvatska i
Europa. Zagreb. Institut za migracije i narodnosti. Jesenski i Turk, Hrvatsko
sociološko društvo. 171-80
Bugarski. Ranko. 1986. Jezik u društvu. Beograd: Prosveta
Bugarski. Ranko. 1996. Uvod u opštu lingvistiku. Beograd. Čigoj štampa,
XX vek
Bugarski. Ranko. 1997. Jezici. Beograd. Čigoj štampa, XX vek
Bugarski. Ranko. 1982. Jezik i kultura sa sociolingvističkog stanovištva. U
Stojnić, M. (ur.) Jezik i kultura u nastavi stranih jezika. Beograd. Zavod za
udžbenike. 38-44
Chambers. J.K.&Trudgill. Peter. 1998. Dijalectoogy. Chambridge.
Chambridge University Press
Daneš. František. 1976. Herausbildung und Reform von Standardsprachen.
U: Ammon&Dittmar&Klaus, (ur.) Sociolingiustics. An International Handbook of
Science of Language and Society
Fishman. Josua A. 1982. Handbook of Language and Ethnic Identity. New
York. Oxford: Oxford Univesity Press
Grbić. Jadranka. 1998. Jezik i govor kao komponente pripadnosti zajednice.
U: RužicaČičak-Chand&Josip Kumpes (ur.) Etničnost, nacija i identitet. Hrvatska i
Europa. Zagreb. Institut za migracije i narodnosti. Jesenski i Turk, Hrvatsko
sociološko društvo.
Haugen. Einar. 1974. Dijalekt, jezik i nacija. Kultura, 25. 74-88
Katičić. Radoslav. 1992. Novi jezikoslovni ogledi. Zagreb. Školska knjiga
Kloss. Heinz. 1987. Abstandsprache und Ausbausprache. U
Ammon&Dittmar&Klaus, (ur.) Socioingiustics. An International Handbook of
Science of Language and Society
Peti-Stantić. Anita. 2008. Jezik naš i/ili njihov. Vježbe iz poredbene povijesti
južnoslavenskih standardizacijskih procesa. Zagreb. Srednja Europa.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.