СТАРОЗАГОРСКИ МАКЕДОНСКИ ПОЕТСКИ КРУГ
Povzetek
The city of poets and linden trees, Stara Zagora, is one of the eminent Bulgarian cultural centers that has contributed many a name for Bulgaria’s national literature, fostering many prominent poets. These include: Kiril Hristov, Nikolaj Liliev, Dimitar Povrzachov, Geo Milev, Ivan Hadzihristov, Ivan Mirchev. As a part of the large group of Macedonian denizens, within the city, who arrived through the semblance of many re-mappings of historical borders, whilst seeking one’s own sense of belonging, a few literary names crop up. During the 1930s, a small group of authors is assembled, a group which will leave a lasting mark on the city’s literary life, and in the interim years between the two World Wars, these men will leave their own mark on the cultural life within the greater Bulgarian state. The first indications of such literary activity, in regards to the Macedonian Poetry Circle from Stara Zagora, come to us though Konstantin Konjarov. In the second half of the 1920s, a youth called Hristo Ognjanov, born in 1911, in the village of Tresonche, in Macedonia, comes to Stara Zagora. He matches the success of his brother Boris, finishing the five-year high school for a period of three years. The all-boys high school in Stara Zagora, ‘Ivan Vazov’, is characterized for its military discipline, but at the same time offering a rich cultural life. Beginning with 1921, a literary circle, with its own publication titled ‘Echo’ commenced with its work. Ognjanov stood out amongst the host of students and teachers as an authority figure, as a poet and as the publication’s editor. During these times, Ognjanov writes, that three more Macedonian youths, born in Stara Zagora, proliferate their poetic stance: Serafim Grigorov, a son of a mason from Tresonche, Evgeni Stamatov, whose father was a mason from Galichnik, and Konstantin Konjarov, also the son of a mason, relocated from Rosoki. Amongst the four, as the most gifted one in the eyes of the literary public, comes Grigorov, who was a student of the vocational high school and the editor of the publication ‘Nachalo’.
Prenosi
Literatura
1995 година.
Писмо од К. Коњаров, 2 октомври 1995 година, Стара Загора.
Родина, СофиÔ, год. 3, бр. 11, 27 априлÍ 1929 год., стр. 6.
Родина, СофиÔ, год. 7, бр. 6, мартÍ 1933 год., стр. 15.
Родина, СофиÔ, год. 5, бр. 2, октомври˙ 1930 год., стр. 15.
Родина, СофиÔ, год. 5, бр. 4, декември˙ 1930 год., стр. 14-15.
Родина, СофиÔ, год. 5. бр. 8 и 9, априлÍ и ма˙ 1931 год., стр. 17.
Родина, СофиÔ, год. 7, бр. 1, октомври˙ 1932 год., стр. 14.
Родина, СофиÔ, год. 3, бр. 6, 15 февруари˙ 1929 год., стр. 4.
Родина, СофиÔ, год. 3, бр. 7, 1 мартÍ 1929 год., стр. 4-5.
Родина, СофиÔ, год. 4, бр. 1 и 2, 15 Ôнуари˙ 1930 год., стр. 17-19; бр. 3, февруари˙ 1930 год.,
стр. 11-12; бр. 5, априлÍ 1930 год., стр. 10; год. 4, бр. 6-7, ма˙ 1930 год., стр. 12-13.
Родина, СофиÔ, год. 2, бр. 3, ноември˙ 1927 год., стр. 16, 14.
Серафим, Григоров. Песни. Книжевна академија, Скопје, бр. 1, пролет 2003, стр. 63-74.
Христо ОгнÔновÍ, Óжни вeтрове, Книгоиздателство Т. Ф. ЧипевÍ, СофиÔ, 1938, стр. 46.
Христо ОгнÔновÍ, КÏмÍ родината, Родина, СофиÔ, год. 7. бр. 1, октомври˙ 1932 год., стр. 3.
Евгени˙ СтаматовÍ, ОбичамÍ родниÔ кÍтÍ, Родина, СофиÔ, год. 3, бр. 14, 15 Óни˙ 1929
год., стр. 6.
Константин КонÔров, Самочуствие, Стара Загора, 1996, стр. 21.
СерафимÍ ГригоровÍ, НоÈÏ кÍмÍ МакедониÔ, Родина, СофиÔ, год. 3, бр. 1, 1 декмеври˙
1928 год., стр. 2.
Христо ОгнÔновÍ, ЗаврÈане, Родина, СофиÔ, год. 6, бр. 9, Óни˙ 1932 год., стр. 13.
Евг. СтаматовÍ, Ние идемÍ, Родина, СофиÔ, год. 2, бр. 7, мартÍ 1928 год., стр. 12.
К. Коњаров, Самочуствие, стр. 14; истото во Песни на Скопје, предговор и избор Васил
Тоциновски, изд. Дирекција за култура и уметност, Скопје, 2000, стр. 181.
ГрадÍт на мечтите, Стихове за Стара Загора, сÍставителство и редакциÔ СтоÔн Стаев и
Христина Илиева, изд. ОпÈински народен свет, Стара Загора, 1989, стр. 62; ГрадÍт на
поетите, АнтологиÔ от стихотворениÔ на старозагорски творци, подбор и опÈа редакциÔ
Иван Гранитски, изд. „Захари˙ СтоÔнов”, СофиÔ, 2000, стр. 258; Стара Загора градÍт на
поетите, антологиÔ, сÍставител Георги œнев, изд. Макрос, Пловдив, 2002, стр. 215.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
