СЛОВЕНЕЧКИТЕ ПАРТИКУЛИ ŠE, ŽE, SAMO, LE, CELO И МАКЕДОНСКИТЕ ПАРТИКУЛИ УШТЕ, ВЕЌЕ, САМО, ДУРИ(И) ОД СЕМАНТИЧКО-СИНТАКСИЧКИ АСПЕКТ
Povzetek
Up to 1990 particles were generally treated from the formal aspect mainly in various grammar textbooks. As a separate group of words, viewed as a result of their syntactic behaviour and semantic function in the text, the particles have become a subject of interest ever since 1990s. For us, particles are unchangeable words with hardly any fixed syntactic position, i.e. they change their position in the sentence (as a contrast to the adverbs, prepositions and conjunctions). From the semantic point of view they are predicates, they have a broad range of mobility and can change the meaning of the sentence. They can stress any constituent part of the sentence with lexical meaning. In this paper, the Slovenian lexemes še, že, samo, le, celo and the Macedonian ones уште, веќе, само, дури (и) are the subject of our analysis. According to our definition these lexemes are in fact particles when viewed from the point of their syntactic behaviour as well as their semantic functions. In the research description of each of the Slovenian particle is given with its Macedonian equivalent and vice-versa. In the description the syntactic mobility is checked first which is followed by the semantic interpretation of their functions. Thus through the application of the confronting method we are given the possibility to process the similarities and the differences which appear in the two Slavic languages, typologically different yet showing to what extent they may come close or differentiate.
Prenosi
Literatura
PAN, 1986.
Grochowski M. Wyraženia funkcyjne (studium leksykograficzne) / M. Grochowski. Krakòw,
1997.
Podgorski O členkih / Podgorski // Novice. 3. decembra. Ljubljana, 1862.
S. 407-408.
Skubic A. Ogled kohezijske vloge slovenskega členka / A. Skubic // Slavistična revija, l. 47,
št. 2. Ljubljana, 1999. S. 211-238.
Smolej M. Členki v besedilu in za besedilom / M. Smolej // Lektorsko srečanje, junij 2000,
referat. Ljubljana: FF, 2000.
SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU, 1987-1991.
Toporišič J Slovenska slovnica / J. Toporišič. Založba Obzorja. Maribor, 1991 in 2000.
Toporišič J. Esej o slovenskih besednih vrstah / J. Toporišič // Jezik in slovstvo. l. XX, št. 8.
Ljubljana, 1974/75. S. 295-305.
Vidovič M.A. Slovensko leksikalno pomenoslovje (Govorica slovarja) / M.A. Vidovič //
Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana, 2000.
Vrinat M. Les Particules Expressives du Bulgare (Une approche sémantique et pragmatique) /
M. Vrinat // Sprechen mit Partikeln. Berlin; New York, 1989. Р. 105-114.
Бужаровска Е. Семантиката на «уште» толкувана преку неговите англиски преводни
еквиваленти / Е. Бужаровска // Годишен зборник на Филолошкиот факултет.
Скопје, 1994/95. С. 103-112.
Даневска Л. Македонските лексеми дури и само и нивните полски еквиваленти /
Л. Даневска // Славистички студии. Скопје: Филолошки факултет, 1989. С. 165-
168.
Конески Б. Граматика на македонскиот литературен јазик / Б. Конески. Скопје, 1982.
Минова-Ѓуркова Л. Партикулата ли во македонскиот литературен јазик / Л. МиноваЃуркова // Годишен зборник на Филолошкиот факултет, Скопје, 1987. Кн. 13. С.
29-37.
Минова-Ѓуркова Л. Синтакса на македонскиот стандарден јазик / Л. Минова-Ѓуркова.
Скопје, 1994.
РМЈ – Речник на македонскиот јазик / Т. Димитровски, Б. Корубин, Т. Стаматоски; ред.
Б. Конески. Скопjе, 1986.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.