МАКЕДОНСКИЙ ЯЗЫК И КУЛЬТУРА В АСПЕКТЕ ПЕРЕВОДЧЕСКОЙ И КУЛЬТУРОЛОГИЧЕСКОЙ ПРОБЛЕМАТИКИ

  • Elena V. Stepanenko Московский университет им. М.В. Ломоносова, Россия

Povzetek

In this article similar and different features of Macedonian and Russian cultures are discussed. In addition factors conditioned the specific development of the Macedonian language and culture in comparison with the Russian ones are analysed. It is also noted that in spite of similarity of two Slavonic cultures the each one has gone its own way of development and formed in different historical conditions and ethnographical zones. Considering the mentioned facts and cultural approach, the translatorese problematics connected with the Macedonian language and culture as a member of the intercultural communication should be studied from the following points of view: 1) translation from the cognate Slavonic languages and cultures; 2) the complex of common cultural peculiarities, typical of the Balkan linguacultural intercommunity; 3) individual features characterizing the specific development of the Macedonian language, literature and culture. The study of cultural aspects of translation allows to identify the specific furthers of each linking cultures and contribute to their further understanding of each other.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Golab Z. «Balkanisms» in the South Slavic languages / Z. Golab // The Slavic and East European
Journal 6/2. 1962. P. 138-142.
Бердяев Н. Русская идея. Основные проблемы русской мысли XIX века и начала ХХ века /
Н. Бердяев. М., 1990.
Гавранек Б. К проблеме смешения языков / Б. Гавранек // Зарубежная лингвистика. М.,
1999. Вып. III. С. 56-73.
Иванова Ю.В. Формирование культурной общности народов Юго-Восточной Европы /
Ю.В. Иванова // Балканские исследования. Исторические и историко-культурные
процессы на Балканах. М., 1982. Вып. 7.
С. 164-194.
Јашар-Настева О. Развојот на македонската лексика во балкански контекст и нејзиното
збогатување со синоними од грчко и турско потекло / О. Јашар-Настева // Прилози Х 2
– Одделение за лингвистика и литературна наука. Скопје, 1985. С. 47-59.
Конески Б. Македонскиот литературен јазик / Б. Конески // Реферати на македонските
слависти за ХΙ Меѓународен славистички конгрес во Братислава. Скопје, 1993. С. 9-
32.
Конески К. Состојби и промени во македонскиот јазик од 1945 година: Зборообразување и
лексика / К. Конески // Македонски jазик / Redactor naukowy L. Minova-Gurkova.
Opole: Uniwersytet Opolski – Instytut Filogii Polskiej, 1998. С. 129-159.
Минова-Ѓуркова Л. Стилистика на современиот македонски јазик / Л. Минова-Ѓуркова.
Скопје, 2003.
Нерознак В.П. Балканская лингвокультурная общность: генезис и структура /
В.П. Нерознак // Лингвистика. Материалы к VI международному конгрессу по
изучению стран Юго-Восточной Европы. София,
30.VIII–6.IX.1989. М., 1989. С. 128-131.
Плотникова А.А. Македонская этнокультурная лексика в свете ареалогии /
А.А. Плотникова // Македонский язык, литература и культура в славянском и
балканском контексте. М., 1999. С. 258-265.
Ристовски Б. Сознајби за јазикот, литературата и нацијата / Б. Ристовски. Скопје, 2001.
Саздов Т. Фолклорното потекло на традицијата во современата македонска литература /
Т. Саздов // Прилози. ХХVΙΙ 1-2. Реферати на македонските слависти за ХΙΙΙ
Меѓународен славистички конгрес во Љубљана, 2003 година. Скопје, 2003. С. 195-201.
Саздов Т. Фолклорот – најдлабоките корења на народноста и националноста кај
Македонците / Т. Саздов // Македонија: прашања од историјата и културата. Скопје,
1999. С. 259-271.
Свод этнографических понятий и терминов. Этнография и смежные дисциплины,
этнографические субдисциплины, школы и направления, методы. М., 1988.
Супрун А.Е. О комплексном подходе к построению славянской сопоставительной
лексикологии / А.Е. Супрун // Теоретические и методологические проблемы
сопоставительного изучения славянских языков / Институт славяноведения и
балканистики. М., 1994. С. 38-52.
Трубецкой Н.С. Общеславянский элемент в русской культуре / Н.С. Трубецкой //
Трубецкой Н.С. История. Культура. Язык. М., 1985. С. 162-207.
Усикова Р.П. Балканскость современного македонского языка / Р.П. Усикова // В поисках
«балканского» на Балканах. Балканские чтения – 5: Тезисы и материалы Симпозиума.
М., 1999. С. 56-58.
Усикова Р.П. Грамматика македонского литературного языка / Р.П. Усикова. М., 2003.
Цивьян Т.В. Движение и Путь к балканской модели мира. Исследования по структуре
текста / Т.В. Цивьян / под ред. В.Н. Топорова. М., 1999.
Чундева Н. Русизмите во македонскиот јазик (од Мисирков до денес) / Н. Чундева //
Македонскиот јазик од Мисирков до денес. Скопје, 1996. С. 119-127.
Objavljeno
2019-11-11
Kako citirati
Stepanenko, E. V. (2019). МАКЕДОНСКИЙ ЯЗЫК И КУЛЬТУРА В АСПЕКТЕ ПЕРЕВОДЧЕСКОЙ И КУЛЬТУРОЛОГИЧЕСКОЙ ПРОБЛЕМАТИКИ. Filološke Pripombe, 4(2). Pridobljeno od http://194.149.137.236/index.php/philologicalstudies/article/view/833
Številka
Letn. 4 Št. 2 (2006): Filološke pripombe
Rubrike
Jezik v zgodovinsko-kulturološkem kontekstu

Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.

Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.

Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.

V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.

Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.

Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.

Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.

Etični Kodeks

Uredništvo

Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.

Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.

Recenzenti

Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.

Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.

Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.

Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.

Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.