GREEK LOAN TRANSLATION IN SERBO-CROATION : A SELF-REVISION
Povzetek
Članek predstavlja nadaljevanje raziskav, ki jih je avtorica predstavila v doktorski disertaciji o Slovarju Vuka S. Karadžića in kalkih iz grščine (1984, objavljeno leta 1987). Avtorica umešča svoje teze v obdobje zadnjih desetletij, ki so bila zaznamovana s temeljnimi posegi v nacionalno opredelitev jezikov na področju bivše Jugoslavije. Opozarja na spremembe, ki se kažejo pri prevodih grških religioznih besedil in pri t. i,. “kriptoludističnim” in “tajnim govoricam”, kot jih je imenoval V. S. Karadžić v Slovarju. Podoben postopek ustvarjanja lažnih kalkov opaža tudi pri parodičnih diskurzih na spletu.
Prenosi
Literatura
Methodii et les Balkans. Études Balkaniques-Cahiers Pierre Belon 1. pp. 41-63.
Joseph, Brian D. 2002. A fresh look at the Balkan Sprachbund: Some observations
on HW Schaller's Die Balkansprachen. In: Mediterranean Language Review 3. pp.
105-114.
Comtet, Roger. 2006. Le repérage des morphèmes et vocables d'emprunt en russe.
Revue des études slaves 77. 389-407.
Deroy, Louis. 2013. L’emprunt linguistique. Presses universitaires de Liège: Liège.
Gambier, Yves. 2013. Le traducteur: écho de sa tribu. Synergies Pologne 10. pp. 41-
52
Garde, Paul. 2012. La théorie de la langue chez Šiškov. Revue des études slaves.
709-720.
Hauge, Kjetil Rå. 2002. At the Boundaries of the Balkan Sprachbund–Pragmatic and
Paralinguistic Isomorphisms in the Balkans and Beyond. In: Mediterranean
Language Review 14: 21-40.
Haas, Pauline, Richard Huyghe, and Rafael Marín. 2008. Du verbe au nom: calques
et décalages aspectuels. Congrès Mondial de Linguistique Française 2008.
Lungu-Badea, Georgiana. Remarques sur le concept de culturème Translationes 1.
Muljačić, Žarko. 1968. Tipologija jezičnoga kalka, In: Radovi Filozofskoga
fakulteta u Zadru 7, str. 5-19.
Nicolas, Christian. 1996. Utraque lingua: le calque sémantique: domaine grécolatin. Peeters: Louvain-Paris.
Oustinoff, Michaël. 2009. Roman Jakobson et la traduction des textes bibliques.
Archives de sciences sociales des religions 147. 61-80.
Pietri, Etienne. 2006. Linguistique contrastive, linguistique appliquée,
sociolinguistique: hommage à Etienne Pietri. Eds. Florentina Fredet, and AnneMarie Laurian. Vol. 6. Peter Lang.
Rammelmayer, Matthias. 1975. Die deutschen Lehnuebersetzungen im
Serbokroatischen. Frankfurt Abhandlungen zur Slavistik 23: Frankfurt.
Sandfeld, Karl. 1930. Linguistique balkannique. Paris: Klincksieck.
Schmidt, Rüdiger. 1973. Probleme der Eingliederung fremden Sprachgutes in das
grammatische System einer Sprache, Innsbrucker Beitraege zur Sprachwissenschaft
11: Innsbruck.
Sels, Lara. 2003. Kathaper gar tis mètèr ... Two Slavonic Translations of Chapters
25-27 of Gregory of Nyssa's De hominis opificio. Slavica Gandensia 30. 89-113.
Slapšak, Svetlana. 1987. Vukov Rječnik i prevedenice sa grčkog, Književna
zajednica Novi Sad: Novi Sad.
Slapšak, Svetlana. 2002. Im Innern der populistischen Maschinerie : Eliten,
Intellektuelle, Diskurslieferanten in Serbien 1986-2001. In: Eismann, Wolfgang, ed.,
Rechtspopulismus : österreichische Krankheit oder europäische Normalität?. Wien:
Czernin. pp. 199-222.
Slapšak, Svetlana. 2011. Quest for Homer(s) between philology, poetry, and
etnography : appropriations of antiquity in the nineteenth- and twentieth-century
Balkans. V: Klanizcay, Gábor (ur.), Werner, Michael (ur.), Gecser, Ottó (ur.).
Multiple antiquities - multiple modernities : ancient histories in nineteenth century
European cultures. Frankfurt am Main; New York: Campus. pp. 435-448.
Weinreich, Uriel. 19633
. The Languages in Contact, Mouton & Co.: The Hague,
Paris.
Wild, John Peter. 1970. Borrowed names for borrowed things? In: Antiquity, 44. pp.
125-130.
Zett, Robert. 1970. Beitraege zur Geschichte der Nominalkomposita im
Serbokriatshen, Slavistische Forschungen 9: Wien.
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
