ЗА ПРЕВОДОТ НА НЕКОИ СПЕЦИФИЧНИ КУЛТУРНИ ФЕНОМЕНИ ОД ГЕРМАНСКИ НА МАКЕДОНСКИ ЈАЗИК ВО ШНИЦЛЕРОВАТА НОВЕЛА „ПОРУЧНИКОТ ГУСТЛ“
Povzetek
Предмет на оваа научна статија е анализата на специфичните културни феномени присутни во книжевните дела од транслатолошки аспект. Истражувањето се врши врз новелата „Поручникот Густл“ од Артур Шницлер, преведена на македонски јазик од Марина Нишлиска. Прво се детерминира поимот специфичен културен феномен, а потоа критички се разгледуваат постапките употребени за надминување на проблемите при преводот на специфичните културни феномени во оваа новела. За анализа се земени лексеми од материјалната култура, разлики во употребата на голема буква и некои комуникациски феномени (како што се: директно обраќање со ти/Вие, примена на вокатив и вулгаризми како лексички варијации од дијастратиски аспект). Онаму каде што преводот не ги задоволува критериумите за квалитет, се нудат подобри решенија за превод на ваквите феномени.
Prenosi
Literatura
Wirkung. Darmstadt: Wiss. Buchgesellschaft
Assmann. Aleida. 2006. Einführung in die Kulturwissenschaft. Grundbegriffe,
Themen, Fragestellungen. Berlin: Erich Schmidt
Gerzymisch-Arbogast. Heidrun. 1994. Übersetzungswissenschaftliches
Propädeutikum. Tübingen & Basel: Francke
Hansen. Doris. 1996. Zum Übersetzen von Kulturspezifika in Fachtexten. In:
Kelletat, Andreas F. (Hrsg.): Übersetzerische Kompetenz. Beiträge zur
universitären Übersetzerausbildung in Deutschland und Skandinavien. Frankfurt
am Main etc.: Peter Lang, 63–78
Hönig. G. Hans. & Kußmaul. Paul. 1982. Strategie der Übersetzung. Ein Lehr- und
Arbeitsbuch. Tübingen: Narr
Jäger. Gert. 1975. Translation und Translationslinguistik. Linguistische Studien.
Halle (Saale): Niemeyer
Koller. Werner. 2001. Einführung in die Übersetzungswissenschaft. 6. Aufl.
Wiebelsheim: Quelle & Meyer
Маролова. Даринка. 2013. Културни специфики во комуникацијата. Зборник
на трудови од научниот собир „Македонскиот јазик како средство за комуникација и како израз на културата“. кн. 23. Скопје: Институт за
македонски јазик „Крсте Мисирков“, 221-226
Маролова. Даринка. 2013. Затворање на лексичките празнини во
македонскиот јазик преку литературниот превод. 42. Меѓународен
симпозиум на книжевните преведувачи на Македонија „Македонскиот
јазик во книжевниот превод“. (26-28.08.2013). Скопје: Сојуз на
литературни преведувачи на Македонија
Nord. Christiane. 1989. Textanalyse und Übersetzungsauftrag. In: Königs, F. G.
(Hrsg.) Übersetzungswissenschaft und Fremdsprachenunterricht. Neue Beiträge
zu einem alten Thema. München: Goethe-Institut, 95-119
Nord. Christiane. 1993. Einführung in das funktionale Übersetzen. Am Beispiel von
Titeln und Überschriften. Tübingen & Basel: Franke
Paepcke. Fritz. 1994. Textverstehen-Textübersetzen-Übersetzungskritik. In: SnellHornby, M. (Hrsg.): Übersetzungswissenschaft - Eine neue Orientierung. Zur
Integrierung von Theorie und Praxis. Tübingen & Basel: Francke, 106-132
Sager. C. Juan. 1994. Die Übersetzung im Kommunikationsprozess: der Übersetzer
in der Industrie (Deutsche Fassung von Kußmaul, P.). In Snell-Hornby, M.
(Hrsg.): Übersetzungswissenschaft - Eine Neuorientierung. Zur Integrierung von
Theorie und Praxis. Tübingen & Basel: Francke, 331-347
Schnitzler. Arthur. 1995. Leutnant Gustl. In: Schnitzler, A. Leutnant Gustl &
Fräulein Else. Frankfurt am Main: Fischer
Snell-Hornby. Mary. 1994. Übersetzen, Sprache, Kultur. In Snell-Hornby, M.
(Hrsg.): Übersetzungswissenschaft - Eine Neuorientierung. Zur Integrierung von
Theorie und Praxis. Tübingen & Basel: Francke, 9-29
Шницлер. Аrtur. 2000. Поручникот Густл (превод: Марина Нишлиска). Во:
Мајсторски раскази од германско-јазичното подрачје. Скопје: Сигмапрес,
44-70
Avtorji se v reviji predstavljajo z izvirnimi prispevki, ki temeljijo na rezultatih lastnega raziskovanja. Tisti, so poleg avtorja znatno prispevali k nastanku prispevka (članka), so poimenovani kot soavtorji. Avtor (in morebitni soavtorji) skupaj s prispevkom odda tudi izpolnjen obrazec za prijavo prispevka (Paper Submission Form), s katerim soglaša z objavo.
Revija sprejema tiste znanstvene prispevke, ki prej še niso bili izdani. V izdajo ne sprejema prispevkov, ki v veliki meri ponavljajo druge, že objavljene prispevke istega avtorja. Za ponavljanje se šteje tudi kompilacija - besedilo, ki ga sestavljajo fragmenti iz že objavljenih monografij ali člankov. Plagiatorstvo in čezmerno (kar pomeni več kot tretjino celotnega obsega) navajanje del drugih znanstvenikov velja za nedopustno. Vsi citati, fragmentarna povzemanja in uporabljeno gradivo se morajo korektno nanašati na avtorje oz. prvotni vir. Če je delež tujega besedila velik, priporočamo, da se število citatov zmanjša in količina izvirnega besedila poveča.
Avtor mora nujno pridobiti dovoljenja za uporabo vseh izposojenih gradiv (kot so denimo ilustracije), pri katerih nima statusa imetnika avtorskih pravic sam. Zagotavlja, da prispevek ne vključuje podatkov, ki niso dostopni javno in bi lahko predstavljali tajne informacije.
V seznam literature se napiše samo tisto gradivo, ki je bilo dejansko uporabljeno za potrebe raziskave oz. na katero se avtor v besedilu dejansko sklicuje.
Priporočjivo je, da se v besedilu (če je le možno) navede vire finančne podpore za izvedbo raziskave, prav tako se lahko doda zahvalo kolegom, ki so kakorkoli pripomogli pri nastajanju članka, ne morejo pa biti opredeljeni kot soavtorji.
Z oddajo besedila in obrazca za prijavo prispevka se avtor uradno strinja z objavo v reviji Filološke pripombe. S tem ostaja imetnik avtorskih pravic, sme pa tudi preklicati objavo, če je prispevek v fazi pregledovanja oz. če še ni objavljen na spletni strani. O preklicu mora pisno obvestiti uredništvo revije.
Za objavo članka avtor ne prejme plačila. Objava je v spletni obliki dostopna brezplačno, in sicer pod licenco Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0 Unported License.
Etični Kodeks
Uredništvo
Vse prispevke v prvi vrsti pregledajo sodelavci uredništva, ki so pozorni na skladnost z iskano problematiko in na skladnost s formatom revije. Uredništvo Filoloških pripomb zagotavlja, da izbira recenzentov in rezultati recenzije niso odvisni od komercialnih interesov, spola, narodnosti, verske pripadnosti, politične opredelitve in drugih podobnih dejavnikov. Edini kriterij je akademska ustreznost prispevka.
Ko recenzenta podata mnenje pripravljen za objavo, zavrnjen ali pa zahteva avtorjeve popravke. V primeru nestrinjanja z recenzijo ima avtor pravico pojasniti svoja stališča. Če se stališča obeh recenzentov še vedno razlikujejo od avtorjevih, preveri prispevek tretji recenzent, lahko pa po posebni obravnavi vprašanja o njem glasuje članstvo uredništva.
Recenzenti
Preverjanje prispevka poteka z anonimno recenzijo, ki jo opravita dva eksperta z istega področja (avtor ne izve njunih priimkov, recenzenta ne izvesta priimka avtorja). Za recenzijo se predvideva od 3 do 4 tedne časa. Za recenzente se navadno izbira člane uredništva ali znanstvenike, ki so o isti tematiki pisali v prejšnjih številkah revije, po potrebi pa je mogoče kontaktirati tudi eksperte iz drugih organizacij, mest ali držav.
Recenzent mora biti torej specializiran za isto tematiko, kot je izpostavljena v prejetem prispevku. Uredništvo se prizadeva, da bi zagotovilo izogib konflikta interesov med podanim mnenjem o članku in avtorjem samega članka.
Recenzent je dolžan opozoriti urednika in člane redakcije na kakršnekoli prekomerne podobnosti ali sovpadanja prispevka s teksti, ki jih sicer pozna. Ohranjati mora strokovno tajnost in nima pravice tretjim osebam predstavljati prispevka (in podatkov v njem), dokler ta ni objavljen.
Recenzent poda objektivno, pretehtano in argumentirano oceno prispevka. Kritike oblikuje korektno; tako, da se navezuje samo na besedilo prispevka in informacije, ki jih slednji ponuja.
Uredništvo revije predpostavlja, da sta mnenje in kritični zapis napisana z dobrim namenom - da bi bila avtorju v pomoč pri odpravi pomanjkljivosti oz. da bi se njegovo pisanje izboljšalo do te mere, da bi upravičil javno objavo in dostopnost svojih spoznanj celotni znanstveni skupnosti.
